"Čeprav nimam odločbe za študentski dom, sem v študentu bivala nekaj mesecev. Sobo mi je za 100 evrov mesečno, kar je okoli 20 evrov več od redne cene, oddala kolegica študentka, ki je odšla na izmenjavo v tujino," razlaga ena od študentk univerze v Ljubljani.
Preprodaje odločb za študentsko sobo oziroma posteljo, je še vedno pogosta in običajna. Po kratkem poizvedovanju smo dobili informacije še o študentki, ki brez odločbe živi v študentskem domu, kjer soba stane 92 evrov, sama "stanodajalcu" z veljavno odločbo na roko plačuje 130 evrov, študentu brez odločbe, ki je do nedavna živel v sobi študentskega doma katere redna cena je okoli 80 evrov, zanjo je na plačeval 120 evrov in še študentko, ki je za podobno sobo plačevala 110 evrov, denar je nakazovala na bančni račun. Oglasi za oddajo se, kot pravijo študentje, pojavljajo kar na oglasnih deskah študentskih domov.
Mesečni zaslužek od 20 do 60 evrov
Študent, ki hoče oddati vlogo za subvencionirano bivanje v študentskem domu, mora izpolnjevati osnovne pogoje: biti mora državljan Slovenije, imeti mora status študenta, povprečni bruto dohodek na člana družine v preteklem letu ne presega 150 odstotkov, imajo stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija in ne sme biti izključen iz študentskega doma, vendar pa vsi nimajo interesa bivati v študenskem domu pač pa jim gre za dodatni vir dohodka. Za "oddajanje" sobe v študentskem domu mesečno zaslužijo od 20 do 60 evrov.
Na črno naj bi tako po nekaterih navedbah, slišanih tudi v državnem zboru (nedavno je poslansko vprašanje na to temo pristojnemu ministru postavljal poslanec SAB Marko Bandelli), v študentskih domovih na črno bivalo kar 10 odstotkov oseb.
Med njimi so tudi taki, ki odločbo že imajo, vendar svojega prostora v študentskem domu še niso dobili. V Ljubljani je na čakalni listi za vselitev v študentski dom 250 študentov, ki so primorani iskati bivanje v zasebnih nastanitvah.
Redne in ciljne kontrole
Domskih redi študentskih domov oddajanje, preprodajo ali omogočanje uporabe ležišča nestanovalcem zavoda oziroma osebam, ki nimajo pravice bivati v zavodu, opredeljujejo kot kršitev z odvzemom odločbe, postavlja pa se vprašanje, ali je to zadostna sankcija, da bi preprečila prakso, ki je aktualna že kar nekaj let in ali so ukrepi nadzora zadostni in se izvajajo dovolj dosledno.
Način izvajanja kontrol stanovalcev je predpisan v Domskem redu. Zavod na podlagi Domskega reda izvaja redne in ciljne kontrole stanovalcev. Redne kontrole se izvajajo v skladu z internim planom, ciljne kontrole pa se izvedejo na omejenem obsegu ležišč, v primeru suma, da gre za zlorabo pravice do subvencioniranega bivanja, pojasnjuje direktor Študenstskih domov Ljubljana (ŠDL) Igor Brlerk.
Med sedmimi kontrolami našli štiri stanovalce na črno
Način izvajanja kontrol stanovalcev je predpisan v Domskem redu, ki omogoča, da sme pooblaščena oseba zavoda vstopiti v bivalne prostore."V letu 2019 smo izvedli redne kontrole stanovalcev v 7 domovih, s skupno kapaciteto 1.736 ležišči in našli 4 primere, ko so bili v sobi namesto uradnih stanovalcev, nepoznane osebe," razlaga Brlek. Dva od uradnih stanovalcev sta že izseljena, dva sta še v postopku. Kontrole so februarja prekinili zaradi izpitnega obdobja, sedaj pa bomo s kontrolami nadaljevali.
Sankcija le izselitev in izguba pravice do študentskega doma
"Ob vselitvi se mora študent v Sprejemni pisarni identificirati z osebnim dokumentom, ob podpisu pogodbe študenta tudi fotografiramo in fotografija je sestavni del pogodbe. Prav tako se mora študent identificirati z osebnim dokumentom, ko izvajamo kontrole stanovalcev po domovih. V primeru, da najdemo v sobi nestanovalca, mora le ta takoj zapustiti sobo in predati ključe, proti uradnemu stanovalcu pa sprožimo disciplinski postopek, ki se konča z izselitvijo in izgubo pravice do subvencioniranega bivanja," pravi Brlek.
Obveščeni kdaj bo kontrola
Brlek meni, da je podatek o desetih odstotkih stanovalcev na črno, pretiran. "Rezultati kontrol kažejo, da so primeri prodaje odločb redki oz. ne gre za takšen obseg kot ga navajate," pravi Brlek, naši sogovorniki pa medtem razlagajo, da se je z oskrbniki študentskih domov velikokrat tudi možno dogovoriti, da jih vnaprej obvestijo o prihodu kontrole.
Maribor: Sob je dovolj za vse
"Naši referenti tako praktično osebno poznajo vsakega stanovalca. Poleg tega je v vsakem naselju prisoten 24 ur tudi receptor, ki prav tako pogosto preverja stanovalce in domske izkaznice," pravijo v mariborskih študentskih domovih, kjer zlorab pri odločbah za subvencionirano bivanje ne beležijo. "Ocenjujemo, da tovrstna praksa v Mariboru tudi ni potrebna, saj so vsi študentje, ki želijo bivati v študentskem domu in za to izpolnjujejo pogoje, vseljeni že do začetka novembra. Bivati po ekonomski ceni pa imajo možnost tudi ostali študenti, na prostih ležiščih, zato se jim ne splačata kupovati odločb."
Na primorskem sami pošteni
V študentskih domovih Univerze na Primorskem, zlorabe prodaje in kupovanja odločb sploh še niso zaznali, zato, kot pravijo, o ukrepih ne morejo govoriti. "Kot sami veste imamo na Primorskem zelo malo študentskih postelj. Pri tem številu skoraj vsakega osebno poznamo in pri nas skoraj ni možno, da bi nekdo neznan spal v sobi študenta, ki je prejel pozitivno odločbo.
Takšne anomalije bi bile bolj možne v času poletne sezone, toda tudi te z organizacijskim pristopom preprečujemo."
Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport, ki ga vodi Jernej Pikalo, nadzor nad bivanjem študentov prepušča študentskim domom in posamezni študentski domovi skladno s svojimi internimi akti.
Kupim odločbo z dobro cimro .