Nekaj podobnega, kot je za Ljubljano Šmarna gora, je za Kranj njena skorajda soimenjakinja Šmarjetna gora. Vzpetina na zahodnem delu gorenjske prestolnice je že desetletja priljubljena izletniška točka – na vrhu so cerkev, nekakšna razgledna ploščad ter manjši hotel z restavracijo in bifejem. Kranjčani moje generacije so se kot otroci igrali na vrtiljaku in gugalnicah, starši pa so s seboj (lahko) prinesli sok in kak prigrizek ali pa so si tega privoščili v okrepčevalnici na vrhu. Zakaj “lahko”? Ker danes tega ne smejo več. Že nekaj let je zaprt neposreden dostop do razgledišča, na vratcih zaklenjene ograde pa nas pozdravi napis, ki svari pred nedovoljenim prinašanjem lastne hrane in pijače. No, kljub temu je bilo mogoče mimo hotela in restavracije še vedno priti do razgledišča. A po novem se zatika tudi tam. Kolegici, ki je redna obiskovalka obeh – vrha vzpetine in lokala na njem –, je natakar prejšnji teden jasno in glasno povedal, da do razgledišča ne sme več, saj “ti posluš', tole je privat in tukaj je restavracija”. Dodal je, da se “taka” (beri: v športnih oblačilih) verjetno ne bi sprehajala po parku Brdo. Ni pozabil povedati niti, da bi mu obiskovalci ob upoštevanju “pravil” prihranili vsakokratno vstajanje, za konec pa jo je, verjeli ali ne, povabil, naj spije kako pijačo, saj je v tem primeru dovoljen dostop do razgledišča. Simptomatično tako korakajo v poletje in turistično sezono v Kranju. Primer Šmarjetna gora je simptom, kako zmotno je lahko pojmovanje zasebne lastnine. Se gostinec na vrhu ne zaveda, da so rekreativci hkrati njegovi potencialni gostje? Da je Šmarjetna gora cilj dnevnih obiskovalcev, ki bi tudi v “takih” oblačilih spili pijačo, pa je zaradi oholega obnašanja osebja pač ne bodo? In še izziv: ko bo urejenost vrha Šmarjetne gore na ravni parka Brdo (ali vsaj spodobnega sodobnega lokala), sem se pripravljena odpovedati tudi “švic majici”. Kdorkoli je tam bil, bo potrdil, da so od tega še svetlobna leta daleč.
60
ogledov
Privat! Brez kave prepovedano.
Gostoljubje. Kako gostinec namesto poskusa sobivanja uspešno odganja potencialni zaslužek.
Če je lastništvo zemlje na tem hribu dejansko od lokala, potem pa res ne vidim razloga, da bi si nekdo sploh lahko domišljal, da lahko počne tam gori karkoli si zaželi. Ja kam pa pridemo, da bi vsak na tuji… ...prikaži več zemlji smel početi kakrkoli??? Članek res ni na mestu, saj ne vsebuje nikakršnih elementov raziskovalnega novinarstva. Vsebina bi bila dodelana, če bi morda lokal preprečeval gledanje iz hriba, pa površina ne bi bila v lasti lokala. Iz občinske in državne zemlje pa sme vsakdo zreti v nebo, v tla, na luno ipd..pa četudi je malo prepoten in zaudarja..pa tudi svojo pijačo lahko srka, ki si jo je s seboj prinesel - da še cene ne bodo postale problem...Članek resnično ni na mestu oz. je pomanjkljiv. Brez zamere do mlade novinarke, vendar res pogrešam raziskovalno novinarstvo. To je nivo čenč o sosedovih kurah...in prej ko pisec to razume, bolje bo za vse.S spoštovanjem.
Rekreativci niso vedno tudi potencialni gostje in osebje, ki vodi lokal na Šmarjetni gori prav gotovo mora imeti tudi računico za pozitivno poslovanje. Velikokrat pa bi taki gostje koristili le WC se malo ofrišali s hladno vodo in odrekreirali naprej.… ...prikaži več Mislim ,da bi bilo kar normalno, da najprej nekaj naročiš, potem pa še pokoristiš ostale ugodnosti. Vedeti moramo, da so minili časi, ko je bilo vse zastonj in gostinci so danes še toliko bolj na udaru, da s svojimi težko prigaranimi zaslužki pokrivajo stroške in obenem zadovoljijo tudi vsem željam obiskovalcem. Torej, dragi obiskovalci- rekreativci, naročite si čaj ali kavo, pa takih komentarjev ne bo več potrebnih.
Če ne bi zaklenili dela "terase" pa ne bi hodili mimo gostilne tisti grdi smrdljivi prešvicani nekulturni gostje ;) samo sprenevedanje, kamorkoli se danes obrneš...