Nov zakon o medijih bo po besedah v. d. direktorice direktorata za medije pri ministrstvu za kulturo Ženja Leiler "nekakšna mala medijska ustava". Kot je povedala za Delo, si spremembe v medijih želi, a si ne domišlja, da bi lahko z zakonodajo izničili politične pritiske.
Netransparentno lastništvo, medijske uprave brez prave vizije, ogrožena novinarska delovna mesta, mladi novinarji brez rednih zaposlitev. Tako nekako po navedbah časnika slovensko medijsko krajino, vidi dolgoletna novinarka in urednica na Delu.
RTV se upira spremembam
Nujne popravke po njenem mnenju zahteva tudi zakon o RTV Slovenija. Slednja je, kot pravi, največja kulturna hiša v državi, a je hkrati med tistimi, "ki najtežje privolijo v najbrž prepotrebno racionalizacijo delovanja in poslovanja".
Med tem, kar lahko država naredi za medije v času krize, Leilerjeva našteva začasno znižanje ali celo oprostitev davkov za kakovostne splošnoinformativne medije, subvencije za prve zaposlitve za novinarske poklice in kritje prispevkov samostojnim novinarjem. A boji se, da za znižanje davčne stopnje ni dovolj političnega posluha.
Pojasnila je še, da bo za medije prek razpisa letos dodeljenih nekaj manj kot 1,8 milijona evrov.
