Predstavniki delodajalcev in sindikatov so se na zaprti seji Ekonomsko-socialnega sveta seznanili z vladnim načrtom rebalansa proračuna. Načrt so v grobem podprli, vendar tudi izrazili nekatere pripombe.
Na robu maastrichtskega kriterija
Najnovejši osnutek rebalansa predvideva za približno 9,9 milijarde evrov proračunskih
izdatkov, medtem ko naj bi proračunski prihodki dosegli okoli 8,7 milijarde evrov. Proračunski
primanjkljaj bo po Križaničevih besedah 1,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega
proizvoda (BDP).
Predstavniki sindikatov so nad rebalansom izrazili zadovoljstvo, saj zvišuje sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Podali so predlog, da bi vlada uvedla bolj progresivno dohodninsko lestvico, na kar je Križanič pripomnil, da je treba dati poudarek "posredni in ne neposredni obdavčitvi".
Sociala namesto razvoja?
"Rebalans je izrazito socialno usmerjen, kar je glede na upad gospodarskih dejavnosti
pričakovano. Vendar če hočemo iziti iz krize z neko višjo tehnološko ravnjo, ki bo dala nova
kakovostna delovna mesta, bo treba v prihodnje proračun bistveno bolj razvojno naravnati," pa
je dejala
Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije. Po mnenju finančnega ministra
razvoj z rebalansom
"pridobiva".
Križanič je še dejal, da ga skrbi zdravstvena blagajna, zaradi katere bi utegnil proračunski primanjkljaj preseči tri odstotke BDP, s čimer bi Slovenija prekršila maastrichtski okvir.
