Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor (DZ), ko je ob 71-odstotni volilni udeležbi sicer politična novinka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba osvojila rekordnih 41 poslanskih mandatov v DZ. Sledile so SDS (27 mandatov), NSi (8 mandatov), SD (7 mandatov) in Levica (5 mandatov). Kot ugotavlja STA, so razmerja v DZ ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev, njeno delo pa je za zdaj v veliki meri zaznamovalo tudi soočanje s političnim preigravanjem izkušene opozicije.
Leto po parlamentarnih volitvah največjo podporo javnosti uživata politični tekmici Svoboda in SDS. Vladna koalicija je sicer soočena z upadanjem podpore, a je ta še daleč od ravni njenih predhodnic.
Javno mnenje: Prvič po štirih mesecih
Zadnja, aprilska anketa javnega mnenja Mediane za POP TV, je pokazala, da aktulana vlada po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prvič po štirih mesecih padanja beleži naraščanje podpore. Podpira jo 45,5 odstotka vprašanih, slabih 42 odstotkov pa ji nasprotuje.
Dobrih 12 odstotkov vprašanih je neopredeljenih. Če bi bile volitve danes, bi Gibanje Svoboda dobilo 24,4 odstotka podpore (marca 23,5 odstotka). Sledi največja opozicijska stranka SDS z 22,2-odstotno podporo (marca 22,8 odstotka), je razvidno iz ankete, objavljene v nedeljo zvečer.
SD bi po aprilski anketi Mediane prejela 6,6 odstotka, kar je enako kot marca, NSi 5,7 odstotka (marca 5,1 odstotka) in Levica, ki je z marčne 5,2-odstotne podpore aprila v anketi pristala pri 4,2 odstotka. Sledijo neparlamentarne stranke: Resnica s 3,6 odstotka, SLS s 3,1 odstotka, Pirati z 2,1 odstotka podpore, Vesna z 1,4 odstotka in ostali.
Najbolje ocenjeni politik je še vedno poslanec SDS in kandidat na lanskih predsedniških volitvah Anže Logar. Drugo najvišjo povprečno oceno so anketirani tokrat namenili predsednici države Nataši Pirc Musar. Tretji je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, četrti pa premier Robert Golob.
Priča situaciji, ki je do sedaj še nismo videli
Tako vlada kot največja vladna stranka Gibanje Svoboda, ki je ob 34-odstotni podpori na volitvah osvojila rekordnih 41 poslanskih sedežev, zadnje mesece beležita padec javnomnenjske podpore.
"Vsak padec podpore, ki v nekem trenutku kaže na trend, je za katerokoli vlado lahko zaskrbljujoč," navaja Zorko. A opozarja, da so še daleč od najnižjih vrednosti, ki jih je že po enem letu doživela pretekla vlada pod vodstvom prvaka SDS Janeza Janše ali vlada Mira Cerarja, ki je, podobno kot aktualni premier Robert Golob, ob visokih pričakovanjih s svojo stranko SMC leta 2014 dosegel takrat rekorden rezultat po številu dobljenih poslanskih sedežev, a mu je podpora začela padati že dan po volitvah.
V preteklih 12 letih se to ni zgodilo
Tokratna zmagovalka volitev pa je visoko javnomnenjsko podporo uživala pol leta. Ključna razlika s predhodnicami je tudi, da jim je uspelo že samo z zmago dvigniti raven zaupanja v ključne politične institucije, kar se v preteklih 12 letih ni nikoli zgodilo, pojasnjuje Zorko.
Tako ocenjuje, da padec podpore "ni tako strašen" in da ima Gibanje Svoboda v smislu javne podpore še veliko prostora navzdol, a morda tudi navzgor. Slednje je po njegovih besedah težko, ni pa nemogoče.
Modra poteza Goloba
Ob tem poudarja še, da je v dani situaciji ob aktualnih razmerjih na političnem parketu "vlada enako Gibanje Svoboda". Zato tudi stranki pada podpora, ko pada podpora vladi, ne pa tudi koalicijskima partnericama, SD in Levici. "Bolj kot bo podpora vladi padala, večja bo moč SD, ne glede na to, da bo razmerje števila poslancev enako, zato ker, preprosto rečeno, oni znajo", ocenjuje. Levica pa po Zorkovem mnenju pametno pelje "napad, poskus prevzema teritorija, ki ga je tradicionalno pokrivala SD".
Konec medenih tednov
Med razlogi za padec podpore vladi med drugim izpostavlja aktualne razmere v zdravstvu, o katerih veliko poročajo tudi mediji. Kot je spomnil, je namreč prav zdravstvo odneslo vlado Marjana Šarca, pa tudi podporo SMC v Cerarjevi vladi. O tem, ali k padanju pripomorejo tudi delu javnosti nevšečni ukrepi, ki jih vlada v okviru napovedanih reform napoveduje oziroma sprejema, pa Zorko poudarja, da je "glede všečnih oziroma nevšečnih ukrepov vse odvisno od tega, kako so predstavljeni".
Nedvomno pa je za vlado, ki bo čez nekaj več kot mesec dni obeležila prvo leto mandata, minilo obdobje medenih tednov, opozarja Zorko. "Pričakovanja so bila visoka in so še, ljudje bi počasi imeli tudi rezultate, sploh če jih nekdo ves čas opominja na to, češ, saj niso nič naredili," pojasnjuje in dodaja, da je minilo dovolj časa, da kot politični novinci osvojijo osnovne mehanizme vladanja.
Janšisti še vedno ne dojamejo, da so lani popušili prav na vseh volitvah in referendumih. Kakšna neznosna krivica se jim godi, hehehe.
Če bi ljudje ugotovili,da jih je vlada prinesla okoli z obljubo,bi bil padec še bistveno večji. Ampak ljudje ne vidijo razlike med ukinitvijo prostovoljnega zavarovanja in preložitvijo iz ene zav.na drugo.Pri ukinitvi kot jo je napovedala vlada se plačevanje ukine,tako… ...prikaži več pa so plačevanje pustili,samo preložili so ga iz več zavarovalnic na eno.In takšnih cvetk te vlade je še in še!🤔🤔
Zadnja interpelacija SDSa na delo vlade je bil totalen fiasko..In na koncu so se odrekli celo glasovanju. 14 ur čiste histerije in manimulacije, ki je vzela veliko časa in denarja. Normalnemu državljanu je to težko razumljivo..SDS-u pa, je to stvar… ...prikaži več navade in politične nemoči..