Čeprav smo lansko leto končali s skoraj sto tisoč prijavlenimi brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje, se je lani v Sloveniji na novo zaposlilo tretjino več državljanov tretjih držav kot leto prej.
Na Hrvaškem je približno 180.000 brezposelnih, kljub temu pa je hrvaško ministrstvo za delo za prihodnje leto predlagalo rekordno število dovoljenj za delavce iz drugih držav, kar 29 tisoč. Devet tisoč tujim delavcem bodo podaljšali delovna dovoljenja, okoli dva tisoč bo sezonskih delovnih dovoljenj, po ocenah vlade pa je nujno potrebnih še več kot 18.000 tujih delavcev, je pred kratkim poročala STA. Čeprav ima Hrvaška dvakrat toliko prebivalcev kot Slovenija, pa so pri nas številke še bistveno višje.
Letos se trend visoke rasti zaposlovanja tujcev nadaljuje in še pospešuje. Samo do konca oktobra se je na novo zaposlilo 20.187 državljanov tretjih držav, kar je za 30 odstotkov več kot v celotnem letu 2016. Na zavodu za zaposlovanje je sicer prijavljenih 82.993 iskalcev dela.
"V zadnjem času se je obseg registrirane brezposelnosti precej zmanjšal, ob koncu oktobra je bilo na Zavodu prijavljenih 14,7 odstotka manj brezposlenih oseb kot pred letom. Hkrati z zmanjševanjem brezposelnosti, tudi zaradi vse manjšega dotoka novih brezposelnih oseb, se poglabljajo strukturna neskladja; v strukturi brezposelnosti se še zlasti povečujejo deleži starejših, neustrezno usposobljenih, težje zaposljivih oseb," pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje. "Glede na to, da delodajalci vse težje dobijo ustrezne kandidate s posredovanjem zavoda, je izpolnjen temeljni pogoj za zaposlovanje tujcev, to je, da v Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov," pravijo.
Prednjačijo gradbeništvo, promet, gostinstvo ...
"Največ tujcev se zaposluje v dejavnosti gradbeništva, predelovalnih dejavnostih, mednarodnega prometa, gostinstva," pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.
"Največ tuje delovne sile na slovenski trg še vedno prihaja iz držav bivše SFRJ, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Republike Srbije, Republike Hrvaške in Kosova," o tem, odkod prihajajo tuji delavci, pravijo na zavodu za zaposlovanje.
Kvote pri nas ni
Ali tudi pri nas, tako kot na Hrvaškem, obstaja kvota tujcev, ki jim še dovolimo zaposlitev. "Slovenija delovnih dovoljenj načeloma ne izdaja več od 1. 9. 2017. Kvote, ki bi omejevala zaposlovanje tujcev Slovenija ni sprejela od leta 2010, saj zavod za zaposlovanje pri vsaki novi zaposlitvi tujca preverja t.i. kontrolo trga dela, kar pomeni, da se preveri ali bi lahko to delovno mesto zasede ustrezna oseba prijavljena v evidenco brezposelnih oseb," pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje. Ta kontrola, če je na zavodu kdo, ki bi opravljal to delo namesto tujca, je edina omejitev pri zaposlovanju tujcev pri nas.
Na Hrvaškem kjer še izdajajo delovna dovoljenja, jih je največ predvidenih za gradbeništvo, ki potrebuje več kot 12.000 tesarjev, zidarjev in podobnih profilov. Po nekaj manj kot 2000 dovoljenj je namenjenih za delavce v ladjedelništvu in turizmu, več kot 700 za voznike tovornjakov in avtobusov. Tudi v industriji bodo lahko zaposlili več kot 1000 delavcev, kmetijstvo pa 500 ljudi, kaže vladni predlog o kvotah uvoza delavcev. Največja novost v predlogu hrvaškega pristojnega ministrstva je 70 dovoljenj za zdravnike in stomatologe, med katerimi je večina specialistov medicine. Tako kot v prejšnjih letih bodo izdali tudi več kot 20 dovoljenj za delavce v kulturi, predvsem gre za baletne umetnike in glasbenike v orkestrih.
Hrvaški delodajalci pričakujejo, da bo večina delavcev prišla iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, predvsem zato, ker ni jezikovnih ovir, a dvomijo, da bodo uspeli izkoristiti vsa dovoljenja v gradbeništvu.
V hrvaški gospodarski zbornici menijo, da hrvaška vlada zamuja z večjim številom dovoljenj za tuje delavce ter navajajo, da v Nemčiji iščejo milijon delavcev, na Češkem 100.000, na Švedskem 80.000, v Avstriji samo za zimsko sezono pa 30.000 delavcev. Opozarjajo, da vse te države ponujajo višje plače, kot so na Hrvaškem, in da so večje kvote za uvoz delavcev kratkoročni ukrep, ki ne bo prispeval reševanju ključnih problemov na trgu dela.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Delodajalci so zainteresirani za tujce, da domačim ne rabijo dati večje plače, tujci pa delajo za manj kot minimalca.
Malo prevetrite prejemnike socialnih pomoči in jih pošljite delat.Veliko je lenuhov, romov in ostalih ki nočejo delat. Pomoć na dobijo nujno potrebni, ostali delat. Denar namenjen zanje pa dajte za povečanje plač zaposlenim da bojo dobili več kot minimalno plačo… ...prikaži več in bojo z voljo hodili delat. Pregovor pravi, da kdor ne prispeva v vrečo ne more tudi jemati iz nje, pri nas pa samo jemljejo in se smejijo tistim ki delajo.
lenuhi oz bluzerji nekdo rekel. mislim. plače so pod minimalno bruto zakonsko določeno. naj mi nekdo to obrazloži.