Prevzgoja. V koprskem zaporu zadnjih šest mesecev, od začetka letošnjega poletja pa še posebno izrazito, uvajajo nove metode in sprostitvene dejavnosti za prevzgojo obsojencev, ki pri njih prestajajo kazen. Prepričani so, da bodo odslej med daljšimi pohodi po hribih, izleti v naravo, dobrodelnimi dejavnostmi in obiski muzejev obsojence odvračali od tega, da bi nadaljevali kriminalna početja, ko se vrnejo na svobodo.
Enkrat na teden v hribe
V zadnjem mesecu so obsojence vsak teden vodili na sprehod na Slavnik. Pedagogi v zaporu naj bi po temeljitih strokovnih analizah ocenili, da se bodo obsojenci z rednimi pohodi najbolje pripravili na življenje na prostosti. Zapornike, običajno jih je v skupini šest, zato enkrat na teden peljejo v planine. Pred dnevi bi morali zaporniki obiskati Nanos, a je bil pohod zaradi slabega vremena odpovedan. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), ki je pristojna za zapore, sicer niso pojasnili, kako izberejo obsojence. Neuradno naj bi bilo med njimi tudi nekaj tujih državljanov, ki kazen prestajajo pri nas, in celo obsojenec, ki naj bi v zapor prejel že več groženj s smrtjo in prav zaradi ogroženosti zapor prestaja v Kopru.
Eden na šest
Skupino šestih obsojencev na pohodu spremlja en pravosodni policist, ki mora paziti, da kdo od njih ne pobegne ali da med seboj fizično ne obračunajo. Pomagata mu dva pedagoga, ki sta zadolžena in usposobljena zgolj za to, da se obsojenci med potjo naučijo česa novega o okolici, po kateri se sprehajajo. Zaposleni zato dvomijo, da so pedagogi, ki so takšne pohode predlagali, upoštevali zapovedana pravila, koliko policistov mora zapornike spremljati med takšnimi dejavnostmi, da se te še lahko izvajajo varno. “Vsaka je načrtovana in dobro proučena tako glede varnosti in vzgojnega dela kot kadrovskih zmožnosti in obremenitev stroškov. Dejavnosti se izvajajo predvsem tiste dni, ko so obremenitve pravosodnih policistov manjše in jih je mogoče izvesti brez vpoklica dodatnih pravosodnih policistov,” dodajajo na Ursiksu. Zagotavljajo, da bodo takšne pohode nemudoma končali, če se bo izkazalo, da so prenevarni ali da nimajo na voljo dovolj pravosodnih policistov, ki bi obsojence varovali.
Zaposleni niso proti
Uslužbenci zapora sicer ne nasprotujejo novim metodam za prevzgojo obsojencev, želijo le, da se izvajajo tako, da zaradi njih ne bodo najbolj obremenjeni. Nedavno je namreč sodišče moralo preložiti eno od sojenj, ker v koprskem zaporu ni bil na voljo niti en policist, ki bi pripornika pripeljal na sodišče. “Drži, da na Slavnik obsojence spremlja pravosodni policist, ki je tisti dan že tako ali tako v službi. A medtem ko je on na pohodu, mora njegovo delo opraviti nekdo drug. Torej delo preložimo na nekoga tretjega, kar je preobremenjevanje,” ocenjuje vodja sindikata pravosodnih policistov iz Kopra Siniša Vukovič.
Za prevzgojo jih je premalo
Strokovne službe v zaporu zagotovo znajo najbolje oceniti, v koga je vredno investirati ter vlagati energijo in trud. Zagotovo je za obsojence dobro, da se sprostijo in podoživijo svobodo. Res pa je, da je med takšnimi dejavnostmi potem velika odgovornost na strokovnih službah in težko nalogo imajo zato, da vse res poteka varno.
Katere obsojence je smiselno voditi na takšne dejavnosti?
Tiste, ki so v zaporu že dlje, ki pokažejo primeren in spoštljiv odnos do okolice ter do tistih, ki jih čuvajo in poskušajo vzgajati.
Kakšna prevzgoja obsojencev med prestajanjem kazni se je doslej izkazala kot najuspešnejša?
Delež povratnikov v zaporih je večji, kot bi si želeli. Delo strokovnih in drugih služb v zaporu pa naj bi potekalo tako, da se obsojenca pripravi na to, da lahko samostojno zaživi. Sistem v naših zaporih žal ne deluje tako, pa ne zaradi obsojencev, temveč predvsem zaradi kadrovskih težav. Zavedati se moramo, da starejši ko je človek, težje ga je spreobrniti. Najlažje spraviš na pravo pot mlajše obsojence, a le če imajo v zaporu zadostno strokovno podporo oziroma če je na voljo dovolj ljudi, ki se lahko posvetijo njegovi prevzgoji. Za tako velik sistem pa nima dovolj denarja niti naša niti nobena druga država.
Preberite še komentar novinarke Anje Zupanc Dodatne dejavnosti da, a ne za vsako ceno.
Lahko bi jih sprehajali v okolici domov naših politikov, pa vsake kvatre kakšnega "po nesreči" izgubili.