Slovenija
43 ogledov

Preverite izračune za dodatno pokojnino

Par pozimi Profimedias
S Skladom življenjskega cikla lahko 40 evrov na mesec spremenimo v 149 evrov doživljenjske mesečne rente.

Modra zavarovalnica je v začetku preteklega leta kot prva v Sloveniji ponudila varčevanje v Skladu življenjskega cikla, ki je zaradi višjih odnosov postal hitro priljubljen. »V Modrem krovnem pokojninskem skladu, torej skladu življenjskega cikla, ki ga ponuja Modra zavarovalnica, varčuje že več kot 7.000 ljudi, ki imajo skupaj privarčevanih preko 17 milijonov evrov,« je pojasnila Mojca Trkman iz Modre zavarovalnice.

Objavili smo že izračune za dodatno pokojninsko varčevanje za 25-letnika in 45-letnika, tokrat ponujamo izračun za osebo, ki bi se za varčevanje odločila pri 35 letu. Razlike med klasičnim varčevanjem in Skladom pokojninskega varčevanja so velike. 

Kot vidimo v tabeli, bi oseba z majhnim vložkom 20 evrov na mesec ob upokojitvi po 30 letih varčevanja v Skladu življenjskega cikla prejemala 74,26 evrov mesečne doživljenjske rente. Pri klasičnem varčevanju bi prejemala okoli 23 evrov na mesec manj.

Še večja je razlika pri nekoliko višjem vnosu, 40 evrov na mesec. Oseba bi s Skladom življenjskega cikla po 30 letih varčevanja prejemala 149 evrov dodatne pokojnine. Pri klasičnem varčevanju pa le 103 evre. Če bi se odločili za višje vsote, so temu primerne tudi končne rente oziroma dodatne pokojnine. Če bi v sklad življenjskega cikla dajali vlagali po 70 evrov na mesec, bi na koncu imeli 261 evrov mesečne rente.

Vsi izračuni dodatnih pokojnin so narejeni pod predpostavko, da ima posameznik danes zbranih toliko sredstev in bo v mesecu januarju 2016 začel prejemati mesečno rento 

Leto 2015: precejšnja nihanja v donosnosti

"Ljudje so do novosti, torej varčevanja za dodatno pokojnino v obliki sklada življenjskega cikla sicer pozitivno naravnani, vendar zelo previdni. Za sklad življenjskega cikla se odločajo postopoma in po daljšem razmisleku," ugotavlja Trkmanova. Dodaja, da je to najverjetneje tudi zaradi lanskih razmer na trgih vrednostnih papirjev, zaradi katerih je v lanskem letu kratkoročno prihajalo do precejšnjega nihanja v donosnosti. 

V Modri zavarovalnici se tudi zato niso odločili za preoblikovanje obstoječega sklada z zajamčenim donosom, temveč so ustanovili poseben krovni sklad, ki izvaja naložbeno politiko življenjskega cikla. "Na tak način smo predvsem obstoječim delodajalcem in zavarovancem zagotovili možnost izbire ter jim dali več časa za razmislek in spremembe. Ta možnost je sicer na voljo zgolj tistim upravljavcem pokojninskih skladov, ki smo se odločili za pokojninski  sklad v obliki vzajemnega pokojninskega sklada," pojasnjuje.

Vsi ostali izvajalci pa bodo obstoječe sklade preoblikovali, in sicer tako, da bodo obstoječemu skladu dodali še dva kritna sklada z bolj tvegano naložbeno politiko, namenjeno mlajšim zavarovancem.

Gre za novost

Varčevanje v skladu življenjskega cikla je novost na slovenskem trgu, ki jo od začetka leta 2015 nudi Modra zavarovalnica. "Prej takih skladov v Sloveniji nismo poznali, zato je razumljivo, da se z novostjo produkta na trgu pojavljajo tudi pomisleki," pojasnjuje Mojca Trkman. Najpogostejši pomislek se po njenih besedah nanaša na varnost privarčevanih sredstev, saj so skladi dodatnega pokojninskega zavarovanja do sedaj jamčili določen odstotek donosnosti, kar je varčevalcu dajalo občutek večje varnosti. 

Zaradi predpisanega zajamčenega donosa, ki ga morajo dosegati upravljavci in zaradi strogih omejitev glede naložbene politike, so bili upravljavci precej omejeni pri plemenitenju sredstev zavarovancev, zato je bila pričakovana letna donosnost nižja, kot bi lahko bila. "Sredstva so se v večji meri nalagala v dolgoročne dolžniške vrednostne papirje kot so na primer obveznice, le manjši del v lastniške vrednostne papirje, ki imajo na dolgi rok višje donose," pravi.

Sklad življenjskega cikla pa je končno omogočil, da se varčevanje oziroma naložbena politika sklada dejansko prilagaja starosti varčevalca. Sklad življenjskega cikla je namreč sestavljen iz treh podskladov, pri čemer vsak izmed podskladov po svoji naložbeni politiki ustreza posamezniku v določenem starostnem obdobju. 

Prvi, dinamični podsklad, ima najbolj agresivno naložbeno politiko z največjim odstotkom delnic v portfelju. Drugi, preudarni podsklad, zasleduje bolj preudarno naložbeno politiko, z nekoliko večjim odstotkom varnejših naložb. Tretji podsklad, zajamčeni, pa ima enako naložbeno politiko kot že obstoječi pokojninski skladi in ima hkrati tudi predpisan zajamčeni donos.

V skladu življenjskega cikla posameznik varčuje skladno s svojim življenjskim ciklom, kar omogoča doseganje višjih donosov v času aktivne delovne dobe, ko je upokojitev še daleč in visoko varnost prihrankov v času tik pred upokojitvijo.