Številne raziskave so dokazale, da zdravo ravnovesje med delom in počitkom prispeva k zdravju in daljši življenjski dobi. Prav počitnice so dober način, da se odmaknemo od stresa, ki je lahko poguben za zdravje. Seveda si moramo vzeti čas za odklop tudi vsak dan izven delovnega časa in ob prostih dnevih oziroma koncih tedna. Kako zapolniti proste trenutke za izlete in počitnice lahko vedno preverite na Žurnalovem portalu Popotnik TUKAJ.
Zaradi pogostejšega dela od doma in digitalne tehnologije je na številnih delovnih mestih zabrisana jasna meja med službenim in zasebnim časom. Čeprav je zaradi mnogih prednosti delo od doma privlačno, smo zaradi tega ves čas na razpolago delodajalcu, kar odžira čas za potreben počitek in kakovosten dopust. Brez potrebnega počitka in odklopa ogrožamo svoje zdravje in varnost, zato Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, ki je bil v uradnem listu objavljen lanskega novembra, uzakonjuje delavsko pravico do odklopa.
V zvezi s to pravico je bila v ZDR-1D vključena prehodna določba, da mora delodajalec ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena sprejeti v roku enega leta od uveljavitve ZDR-1D, to je do 16. novembra 2024.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na portalu za zaposlitveno mobilnost EURES opozarjajo, da so podatki iz evropske telefonske ankete o delovnih pogojih za leto 2021 pokazali, da delavci na daljavo pogosto opravljajo neplačano nadurno delo samo zato, ker je zaradi prisotnosti digitalnih orodij v domačem okolju zelo težko jasno potegniti mejo med poklicnim in zasebnim življenjem.
"Poleg tega je v anketi, ki jo je Eurofound izvedel med zaposlenimi in vodji kadrovskih služb, 45 % anketirancev izjavilo, da njihov delodajalec sicer izvaja politiko „pravice do odklopa“, vendar jih je skoraj 80 % dejalo, da redno prejemajo službena sporočila zunaj delovnega časa," so zaskrbljeni.
Glavoboli, stres in tesnoba
Ugotovitve v Eurofoundovi publikaciji med drugim kažejo več razlik med delavci v podjetjih s pravico do odklopa in tistimi, ki je nimajo. Večji delež delavcev v podjetjih brez pravice do odklopa je dejal, da imajo zdravstvene težave, kot so pogosti glavoboli, stres in tesnoba. V podjetjih s politiko pravice do odklopa dvakrat več delavcev poroča o zelo visoki stopnji zadovoljstva z delom, poročajo pa tudi o boljšem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (92 % v primerjavi z 80 %).
Več kot 70 % delavcev v podjetjih s politiko pravice do odklopa je menilo, da je njen učinek pozitiven. "Vendar pa je uvedba politike sama po sebi nezadostna in zahteva vrsto spremljevalnih ukrepov, kot so ozaveščanje o tveganjih stalne povezave, usposabljanje delavcev in vodstvenih delavcev ter ocenjevanje razlogov za prekomerno povezanost, učinkoviti ukrepi za omejitev povezave izven delovnega časa ter sistemi spremljanja, pri katerih vodstvo in predstavniki delavcev redno razpravljajo o rezultatih in rešitvah," ugotavljajo v publikaciji.
To je naloga delodajalca
Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. "Če ti niso določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti," so nam pojasnili na ministrstvu.
Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa so tako prepustili ureditvi v avtonomnem aktu, kot so kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, kolektivna pogodba ožje ravni oziroma splošni akt delodajalca. Tu bodo določili ustrezne ukrepe glede na posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ipd.
"Delodajalec mora torej sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu," poudarjajo.
Inšpektorat za delo bo lahko izrekal globe
ZDR-1 ob tem določa tudi domnevo, da je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec v sporu navaja dejstva, da delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa.
"Ob navedenem naj dodamo, da je sankcija za delodajalca, ki ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1 določena v 217.a členu tega zakona. Prekrškovni organ, ki bo lahko izrekel kršiteljem globo, je Inšpektorat RS za delo," so nam dejali na ministrstvu.
Dodajajo, da ima delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pravico pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev oz. da obveznost izpolni: "Delavec lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem, če delodajalec v osmih delovnih dneh po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja ali odpravi kršitve, in sicer v roku nadaljnjih 30 dni, kar ima podlago v prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1."
Sicer pa je na podlagi prvega odstavka 215. člena ZDR-1 Inšpektorat RS za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, pooblastilo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, zato se bo delavec s prijavo kršitve pravice do odklopa lahko obrnil tudi nanje.
Zaposlenim so preprečili dostop do službene pošte
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo nekaj primerov dobrih praks glede izvajanja pravice do odklopa v prostoru Evropske unije.
Leta 2011 je Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.
Ta ukrep je pripomogel k zmanjšanju stresa in izgorelosti med zaposlenimi, saj jim je zagotovil, da se lahko odklopijo od dela in se osredotočijo na zasebni čas brez pritiska prejete e-pošte.
Podjetje Daimler je uvedlo edinstveno funkcijo "Pošta na dopustu", ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.
Ta ukrep podpira zaposlene pri popolnem odklopu med dopustom, zmanjšuje stres in jim pomaga, da se na delo vrnejo osveženi in bolj produktivni.
Družba AXA France je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. Uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.
Ta ukrep je pripomogel k bolj uravnoteženemu ravnovesju med delom in zasebnim življenjem, zmanjša izgorelost in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih.
Družba L'Oréal je uvedla ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega časa in uvedla obvezna obdobja "digitalnega razstrupljanja", v katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom.
Ta ukrep je izboljšal počutje zaposlenih in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, še posebej učinkovit pa je pri zmanjševanju z delom povezanega stresa in preprečevanju izgorelosti.
Govora je samo še o pravicah delavcev, o dolžnostih ni več duha ne sluha. In potem se vsi čudijo, da Evropa vse bolj zaostaja za Azijci. Počasi bo govora še samo o pravicah in velikih plačah, delal pa ne bo več nobeden.
Omogočit je eno, preprečit pa dostop, je pa zame totalen kriminal.