Oglejte si še galerijo.
Pred dnevi sta lendavska policista Andrej Sobočan in Boštjan Bačič rešila življenje slovaškega tovornjakarja. Med nočno izmeno sta morala na kontrolo bencinske črpalke na nekdanjem mejnem prehodu v Dolgi vasi, kjer sta naletela na tovornjakarja.
Na vprašanje ni več mogel odgovoriti
Ta je bil ravno na izhodu, kjer je plačeval račun. "Šofer se na vprašanje prodajalca, ali bo vzel še kaj, sploh ni odzval, ampak je stopil stran od pulta in se začel vrteti. Pogledal je gor in si snel kapuco. Izgubil je zavest in začel padati – stal sem za njim in sem ga uspel ujeti. Videl sem, da mu sili pena iz ust," nam je povedal Bačič in dodal, da sprva nista bila povsem prepričana, ali gre za epileptični napad.
"Tudi midva sva lažje zadihala"
"Najprej sva poskušala sprostiti dihalne poti, kar nama od začetka ni najbolje uspevalo, potem pa sva pritisnila na žilo pod vratom in dosegla, da so se mu sprostile dihalne poti. Nato sva tudi midva lažje zadihala. Bil je že ves moder, ni dihal in res sem že pomislil, da je konec," dodaja njegov kolega Sobočan. Hitro so poklicali reševalce, ki so moškega odpeljali v bolnišnico.
Lani smo pisali o še enem policistu iz območja PU Murske Sobote – Mitji Mencigarju, ki je rešil življenje ribiča. Moški se je začel utapljati, njegov sin pa je hitro stekel do ceste in naletel na Mencigarja. Skupaj sta ga potegnila iz vode.
"Ne moreš se kar obrniti stran"
"To je tak poseben občutek, ko nekomu pomagaš, tega se ne da opisati," veselo pojasni Bačič. Poudarja: "Najbolj me veseli, da gre to tudi v javnost, ker ljudje na policiste vedno gledajo kot na represivni organ. Kot da smo ves čas na cesti in samo ustavljamo. Ampak delamo tudi druge stvari."
"Mi smo v taki službi, da to moramo narediti – a tudi če ne bi bil v službi, bi isto naredil. Ko prideš v tako situacijo, ti že zdrava pamet nalaga, da pomagaš. Ne moreš se kar obrniti stran! Še dobro, da sva bila v pravem času na pravem mestu," pa nam je dodal Sobočan.
Pomagati je največje zadovoljstvo
Še isti večer sta šla slovaškega voznika iskat v bolnišnico. Medtem so kontaktirali podjetje, ki je priskrbelo drugega voznika. Voznik je noč prespal v tovornjaku, zjutraj pa je prišel njegov delodajalec z drugim šoferjem. Moški se jima je zahvalil, a kot pravi Sobočan, se ju sam ni spomnil – to se sicer včasih dogaja tistim, ki imajo epileptični napad.
Bačič zadovoljno ob srečnem razpletu zgodbe takole povzame občutke: "Največje zadovoljstvo je, ko pomagaš. Ampak to, da smo pomagali, včasih šele čez čas dojamemo."
mat kako lepo kar anus mi je zajokal...policisti ki delajo svoj posel...pa še zato junaki postanejo... KAKA DEBILNOST