Kot je neuradno izvedela STA, je sodišče zavrglo tožbo. Na mariborski občini pravijo, da bodo sami vložili tožbeni zahtevek na sodišče in tako poskusili uveljaviti ničnost več milijonske pogodbe.
"Ker je, kot smo izvedeli, državna tožba bila zavržena, bo Mestna občina Maribor sama vložila tožbeni zahtevek na sodišče in z vsemi svojimi argumenti uveljavljala ničnost pogodbe," so povedali na mariborski občini.
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so povedali le, da je bil v zadevi razpisan narok za 7. januar, "ki pa ga je sodišče preklicalo, saj je o tožbi odločilo s sklepom z dne 2. januarja 2014". "Ker v spisu še ni povratnic pravdnih strank o prejemu sklepa, javnosti o vsebini sklepa še ne moremo obveščati," so dodali.
Ničnost 30-milijonske pogodbe
Gre za tožbo za ugotovitev ničnosti 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, po kateri naj bi podjetje v štirih letih posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na račun podjetja. Tožbo je na Okrožno sodišče v Ljubljani spomladi lani vložilo državno pravobranilstvo s pomočjo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v omenjenem javno-zasebnem partnerstvu našla znake korupcije.
Uničeni radarji, protesti, odstop župana
Prve radarje so v Mariboru postavili sredi oktobra 2012 in v samo prvih 36 urah so zabeležili 5.000 prekoračitev hitrosti, za katere so bile predvidene kazni od 40 do 1.200 evrov. A položnice niso izdali nobene, saj je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih. Zvrstili so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa takratnega župana Franca Kanglerja.
Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca spomladi lani je Iskra Sistemi zaradi izostalih plačil prekinila pogodbo z občino, Fištravec pa je dal radarje izklopiti.
