Pred učiteljico položil mačeto in 3.200 evrov

Romski družini sta pred približno tremi leti na začetku vasi Ponikve v krajevni skupnosti Velika Dolina kupili stari hiši. Kakor smo izvedeli med našim obiskom, domačini prej s pripadniki te etnične skupnosti niso imeli opravka. Zdaj ga imajo veliko. Preveč.

Najprej smo krajanko Velike Doline zmotili pri grabljenju sveže pokošene trave. Naslonila se je na grablje in začela naštevati: "Spodnjemu sosedu so ukradli harmoniko, iz bližnje nove, pravkar vseljene hiše, pa odnesli vrata, zlatnino in denar. Kmetom kradejo nafto za traktorje in še in še."

Z leve: Slavko Bizjak in Fredi Žibert D. M.

Bakrene žlebove je še priklamfal

Podobno smo slišali v Ponikvah. "Sosed je na novo prekril streho in sem mu rekel, naj pazi, da mu ne odmontirajo bakrenih žlebov. 'Saj so poskušali, pa jim ni uspelo, ker sem jih priklamfal,' mi je povedal. Starejše gospe so iz zamrzovalne skrinje pobrali meso in 180 evrov. Sosedove kamere so takrat posnele enega Roma od tukaj in enega iz Čateža," nam je razlagal sogovornik. "Več je bilo tudi primerov, ko so lastniki na dvorišču pustili odklenjene avtomobile in ostali brez denarnic. Na pumpi pa je bencinkelnar pri kraji zalotil mladoletnega Roma in ga samo prijel za roko, nič mu ni naredil. Mladoletnik je poklical policijo in je nazadnje črpalkar plačal kazen."

Oglobljen naj bi bil tudi lovec, ki so mu v Ponikvah izpod postelje ukradli puško. Moral bi jo imeti zaklenjeno v omarici...

Kaznovali šoferja avtobusa

"Vaščani Ponikev so prišlece povsem prijazno sprejeli in pričakovali njihovo integracijo ter jim pri tem tudi pomagali. Vendar so pomoč izkoristili in začeli izsiljevati. Med druženjem z domačini so si ogledovali, kje vrata niso zaklenjena, in začele so se kraje, ki so se razširile po celotni krajevni skupnosti in še naprej v KS Jesenice na Dolenjskem, tudi v obe trgovini," je pojasnil predsednik KS Velika Dolina Fredi Žibert. "Med drugim so se hoteli z lokalnim avtobusom voziti zastonj. Potem ko jih je šofer vrgel ven, so mu ponoči razbili vetrobransko steklo."

D. M.

Skupaj s predsednikom KS Jesenice na Dolenjskem Slavkom Bizjakom sta predstavila način tatvin: "Z mrliških vežic Sv. Jakoba v Ponikvah in Sv. Magdalene na Jesenicah so odnesli bakrene žlebove. Na sodišču se je izkazalo, da so bili trije storilci mladoletni in jim lahko izrečejo le vzgojne ukrepe. Starejši Romi, ki so kazensko odgovorni, so jih pa čakali v kombiju. Takšna je njihova taktika."

Zabodel varnostnika

Žibet in Bizjak sta se spomnila vikenda izpred treh tednov: "V dveh dneh so vlomili štirikrat, med drugim v cerkev v Mokricah. Storilci pa niso samo Romi iz Ponikev, za večje podvige se povežejo s sorodniki ali prijatelji iz drugih krajev, od Ivančne Gorice in Novega mesta do Čateža. Ti se pripeljejo z nam neznanimi avti, zato bomo na ključna mesta na križiščih in v bližini javnih objektov postavili kamere."

Brežiški Romi niso vpleteni le v kraje in izsiljevanja. Konec letošnjega februarja je eden od njih na parkirišču pred trgovskim centrom v Dobovi z nožem napadel varnostnika, ki takrat ni bil v službi, in ga vpričo njegovega otroka tako hudo ranil, da je po naših podatkih še vedno v bolniškem staležu.

Brežiški župan Ivan Molan D. M.

Kaj nam pa kdo more

Krajevne skupnosti, ki se soočajo z romsko problematiko, uživajo veliko podporo brežiškega župana Ivana Molana, ki je izpostavil primer naselja Gazice v KS Cerklje ob Krki: "Tam živi med 80 in 90 Romov, natančnega števila tako nikoli ne vemo, in to na zasebnih zemljiščih približno 50 kmetov. Vse imajo zgrajeno na črno, zato jim ni mogoče priklopiti elektrike, smo jim pa zagotovili oskrbo z vodo, ki je ne plačujejo. Dobro se zavedajo, da jim na socialne transferje, na mesec večje družine z otroškimi dodatki dobivajo od 2.000 do 3.000 evrov, ne smemo delati izvršbe. V duhu svojega vodila 'Kaj nam pa kdo more' počnejo tudi razne prekrške, ki jih občani niti ne prijavljajo, ker je po naši zakonodaji za obravnavo potrebna priča. A ljudje si ne upajo pričati."

Molan je navedel še eno strategijo Romov: "Z denarjem neznanega izvora kupujejo hiše v strnjenih naseljih po celotni občini, za katere odštejejo od 70.000 do 150.000 evrov, se vselijo in terorizirajo krajane."

Vse bolj razširjen način je tudi, da za nepremičnino ali parcelo izročijo denar "civilu", ki jo zanje, seveda za določeno nagrado, kupi na svoje ime. Tam se naselijo, rubiti pa jim ni mogoče ničesar.

Po besedah župana policisti sicer ukrepajo, a so "izredno obremenjeni z migranti, ki jih prispe tudi do 100 dnevno, v povprečju so že starejši, tudi pred upokojitvijo, kadrovsko podhranjeni. V resnici so izčrpani, zakonodaja pa jim daje premalo pooblastil, sploh pri mladoletnih storilcih".

Razmišljajo o prešolanju otrok

Težave v sobivanju z Romi so v širši javnosti kajpak izbruhnile na plan ob ponedeljkovem izgredu v OŠ Velika Dolina. Štirinajstletni Rom je po naših informacijah trikrat ali štirikrat udaril devetošolca ter porinil v mizo, da si je presekal glavo, rano naj bi mu zakrpali z več kot desetimi šivi. Toda izvedeli smo še nekaj, kar na dogodek meče povsem drugačno luč: brutalni napad naj bi naročil takoimenovani civil in ga tudi snemal s telefonom, posnetek pa naj bi na tiktoku objavil Romov mlajši brat.

"Ko naši otroci opazujejo obnašanje romskih vrstnikov, začenjajo posnemati njihove vedenjske vzorce. Povezovati so se začeli problematični mladi Romi in problematični mladi 'civili', tudi iz premožnih družin," je povedal Molan.

Ni pa bil to edini incident na OŠ Velika Dolina. "Romski petošolec je pred učiteljico položil mačeto, 3.200 evrov in škatlico cigaret, češ, kaj mi pa boš. Rekla mu je, naj vse pospravi, on pa je vzel cigarete in šel kadit na stranišče," je dejal Fredi Žibert in ob dejstvu, da so v torek, dan po izgredu, prišli k pouku samo štirje učenci od 130, opozoril, da njihovi starši resno razmišljajo o njihovem prešolanju: "Veliko otrok, ki živijo ob meji, sploh v mešanih zakonih ali z dvojnim državljanstvom, je dolga leta, celo generacije, obiskovalo šolo v Bregani na hrvaški strani. Komaj smo jih prepričali, da so jih začeli vpisovati v slovensko šolo, zdaj pa se bodo spet vrnili."

Ravnateljica OŠ Velika Dolina Anja Zevnik o morebitnih prešolanjih sicer še ni slišala, se pa zaveda, da "starši razmišljajo o marsičem".

Mitja Bizjak D. M.

Enajst županov vztraja

Predsednik sveta staršev Mitja Bizjak ni omenjal Romov, ampak je govoril o medvrstniškem nasilju: "Želimo si varno in spodbudno okolje za vse otroke, kar pa mora zagotoviti ministrstvo za šolstvo. Ravnateljica, ki jo povsem podpiramo, jim je poročala že o prejšnjih incidentih, dobila pa zgolj napotke po telefonu, kaj naj ukrene. In ko je to storila, so na šolskem inšpektoratu ugotovili, da to ni v redu."

In kako naprej? Enajst županov iz jugovzhodne Slovenije si že nekaj let prizadeva za ureditev sobivanja z Romi, tudi s spremembo zakonodaje, za katero so vložili pobudo po zbranih podpisih več tisoč državljanov, a bili zavrnjeni. "Pristojna ministrstva so nam zagotovila, da bodo do konca lanskega leta pripravila boljše predloge, pa jih niso. Tudi po zadnjem incidentu so se vsi oglasili, čez dva meseca bo vse pozabljeno. Vlada bi pač rada odgovornost za reševanje te problematike prevalila na občine, ki pa nimamo ustreznih vzvodov za njeno reševanje. Župani se bomo spet sestali v petek v Novem mestu," je dejal Molan.

Že za jutri pa je sklicana izredna seja občinskega sveta ter izredni seji krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem. "Od 14 do 17 članov dveh družin terorizira 2300 prebivalcev obeh krajevnih skupnosti. Zahtevamo, da se vzpostavi varnost, kakršna je bila pred njihovim prihodom. Končni cilj je njihova izselitev," sta pribila Franci Žibert in Slavko Bizjak.

Morebitno ponovitev Ambrusa je Molan komentiral takole: "Večina misli, da ni druge rešitve kot nasilna izselitev. To je žalostno, ker pomeni, da so vse državne inštitucije pogrnile na celi črti in prisilile ljudi, da posežejo po nezakonitih ukrepih, saj so izgubili zaupanje v pravni red."

Stanje se menda ponekod izboljšuje

Roko na srce, naj bi se z romsko problematiko ukvarjale številne državne ustanove, ena od njih, in sploh ne nepomembna, je republiški urad za narodnosti. V. d. direktorja Rok Petje meni, da so razmere, "v katerih živijo pripadnice in pripadniki romske skupnosti v različnih okoljih in na različnih območjih po Sloveniji različne, posledično so razlike pri sobivanju z okoliškim (večinskim) prebivalstvom. V nekaterih okoljih je težav veliko, največ jih je tam, kjer Romi živijo v slabih razmerah. V okoljih, kjer jih že vrsto let sprejemajo kot sestavni del lokalnega prebivalstva in se tudi občine z njimi aktivno ukvarjajo ter ustvarjajo pogoje, da se lažje in hitreje vključijo v družbo, pa so težave veliko manjše oziroma jih sploh ni. Zato je izjemno pomembno, da so pri tej tematiki občine proaktivne ter celovito in usklajeno pristopajo k reševanju težav. Zato naj bi v skladu z veljavno zakonodajo tudi občine sprejele svoje področne programe in ukrepe. Nekatere takšen dokument že imajo. Potrebno je zavedanje, da vsi sledimo cilju izboljšanja razmer in kakovosti življenja vseh prebivalcev v posameznem okolju, pa tudi v slovenski družbi nasploh. In pri tem ne smemo posploševati
stanja".

Pobarali smo ga tudi, ali je trenutno stanje boljše ali slabše kot pred leti: "Ocena je lahko zelo subjektivna, lahko pa, sodeč po vseh ukrepih, tako na državni kot lokalni ravni, zatrdimo, da se stanje postopoma, ponekod le izboljšuje."

Župani jugovzhodne Slovenije so očitno drugačnega mnenja.

dezurni@styria-media.si