"Zaradi gospodarske krize so starši in otroci začeli realneje in trezno razmišljati o tem, s katerimi znanji se je mogoče zaposliti. Vse skupaj gre v smer, da zdaj ni pravi čas za izobraževanje na gimnaziji," pravi Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj.
Doktorji na zavodu
V času visoke stopnje brezposelnosti in splošne gospodarske krize v Sloveniji po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) primanjkuje varilcev, orodjarjev, ključavničarjev, elektroinštalaterjev, elektromehanikov, voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarjev, delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah, tesarjev, izvajalcev suhomontažne gradnje, pripravljalcev in monterjev kovinskih konstrukcij, kuharjev, natakarjev, mehanikov ter serviserjev strojev.
"Ti poklici so seveda trenutno v Sloveniji tudi najbolj iskani," pravi Vlasta Stojak, direktorica mariborske območne službe ZRSZ. V Mariboru je med iskalci zaposlitve prijavljenih 796 gimnazijskih maturantov, 1.024 ljudi z univerzitetno izobrazbo, 43 magistrov in 12 doktorjev znanosti.
Zanimanja še vedno ni
Kljub zgovornim podatkom je zanimanje za vpise v poklicno izobraževanje še vedno manjše kot za gimnazije in srednje strokovno izobraževanje. "Za poklic klepar-krovec je na trgu ogromno povpraševanja. Ampak na informativni dan sta letos prišla le dva interesenta," pojasnjuje Lampret in dodaja, da vsi, ki končajo srednje poklicno izobraževanje, službe tudi dobijo.
Z nezanimanjem osnovnošolcev za poklicno izobraževanje se srečujejo tudi na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. "Ne vem, zakaj je tako malo zanimanja za poklic vrtnarja, saj je to eden od poklicev, ki jih naša država potrebuje in vrtnarji takoj dobijo zaposlitev," pravi Rafael Hrustel, vršilec dolžnosti ravnatelja šole. Bolje je imeti poklic, kot pa biti gimnazijski maturant; znaš nekaj konkretnega in lažje najdeš zaposlitev, dodaja.
Manj v gimnazije
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so za leto 2013/14 zmanjšali število vpisnih mest na gimnazije za 421 dijakov. S takšnim pristopom pa se ne strinjajo na Skupnosti gimnazij Slovenije. Janez Pastar, predsednik skupnosti, je prepričan, da se tako ne bo povečalo zanimanje za poklicne in strokovne šole ter dodaja, da bi se moralo ministrstvo te težave lotiti drugače. Po mnenju Milana Rejca, predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, bi morala država kar se tiče vpisa v srednje šole čim prej narediti strokovno analizo, da bi bil položaj bolj jasen.
Zaostajamo za Evropo
V tekočem šolskem letu je v triletne programe po navedbah pristojnega ministrstva vpisanih samo 21,4 odstotka dijakov, v prejšnjih letih je bil odstotek še nižji. Na ministrstvu zato opozarjajo, da gre za zelo majhen delež v primerjavi z evropskimi državami.
Prejšnji teden je bil informativni dan za vpis v visokošolske in srednješolske vpise.Na Ljubljanski fakulteti, smer sociologija, ena profesorca razlaga staršem in bodočim študentom, kakšno prednost ima ta študij pred ostalimi. Med razlago vpraša ena mama, kje se bodo… ...prikaži več lahko po študiju zaposlili, če jih že obstoječe zaposlene socialne delavce odpuščajo. Profesorica jim odgovori, da naj ne pozabijo, da imajo danes mladi diplomanti sociologije odprt cel evropski trg dela. Nato se oglasi druga mama in pove, da socialne delavce tudi v evropi odpuščajo. Profesorica jim pa odgovori, da ne bo vedno tako.V glavnem so pokvarjeni, ker se jim gre samo za njihov lastni interes, da ščitijo svojo službo na fakulteti, saj so plačani od glavarine študentov na fakulteti.Nič bat, slovenija bo prva država na svetu, kjer bomo vsi zaposleni v javnem sektorju.
ko bodo plače za poklicno izobražene delavce omogočale dostojno živkjenje in ne životarjenje potem se bo verjetno tudi vpis v poklicne šole povečal.dokler pa s poklicno ali srednjo tehniško dobiš minimalno plačo za 8+ ur dela ne bo nič
vsak bi moral delati kar ga veseli. tako bi raje in bolje delali. seveda pa mora biti delo plačano po učinku in ne po izobrazbi. tudi poneverb o izobrazbi bi bilo manj.