Janez Potočnik nima ambicij, da bi se vključil v slovensko politiko. "Komisarsko delo in pravila, ki smo jim pri svojem delu zavezani, mi ne dopuščajo, da bi se aktivno vključeval v domače politične razprave in se opredeljeval do nekaterih vprašanj, ki so, tudi na podlagi jasne delitve pristojnosti med evropsko in nacionalno ravnijo, stvar domače politike in odločitev. Tega si tudi ne želim," pravi.
Skrbi ga razvoj slovenske politike
Poudarja, da si v prvi vrsti želi uspešno končati mandat komisarja za okolje; priznava pa, da ga aktualne zadeve v Sloveniji skrbijo. "Gremo v napačno smer," ocenjuje in dodaja: "In bojim se tudi, da ima profesor Bučar prav, ko pravi, da še nismo na dnu, na točki preloma in streznitve. Da bo moralo biti še slabše, preden bomo vsi skupaj resnično dojeli, da ne gre drugače, kot da stopimo skupaj in presežemo delitve."
Potočnik ima občutek, da se Slovenci "ne zavedamo prav dobro, kako pomembne odločitve so pred nami in kako resne so lahko njihove posledice".
Kaj bi morali storiti?
Pri tem izpostavlja tako pokojninsko reformo kot tudi druge nujne strukturne reforme. "Zato prizadevanja vlade v smeri strukturnih reform podpiram. V Komisiji prevladuje mnenje, s katerim se strinjam, da bi se Slovenija morala
osredotočiti na naslednja vprašanja: zmanjšanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja, predvsem s pokojninsko reformo; povečanje prožnosti razdrobljenega trga dela in uskladitev plač s produktivnostjo dela; povečanje konkurence v storitvenem sektorju in izboljšanje poslovnega okolja; spodbujanje inovacij in povečanje investicij v znanost in raziskave; ter preusmeritev investicij namenjenih, razvoju človeškega kapitala, predvsem v sektorju terciarnega izobraževanja, v tiste z višjo dodano vrednostjo."
Ocenjuje pa, da političnim krogom manjka pripravljenost za skupen spopad s temi izzivi. Rešitve ne vidi ne v posamezniku ne v morebitni tehnični vladi.
