Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji s 53 glasovi za in brez glasu proti potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. V poslanskih skupinah so predlog podprli z namenom, da bi pomoč po katastrofalni povodnji hitreje prišla do tistih, ki jo potrebujejo.
DZ je novelo zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč sprejel v sredo. Državni svet se je danes odrekel možnosti izglasovanja odložilnega veta, poslanci pa so na današnji izredni seji DZ soglasno odločili, da ga ni mogoče izpodbijati na referendumu. Predlog sklepa je v DZ vložila vlada.
Kot izhaja iz predstavitev stališč poslanskih skupin Svobode in SD, so predlog o nedopustnosti zakonodajnega referenduma podprli z namenom, da bi pomoč prišla hitreje do tistih, ki jo nujno potrebujejo. Z enakim namenom so kljub kritikam na sprejeto novelo, predvsem glede razglasitve 14. avgusta za dela prost dan, predlog podprli tudi v opozicijskih SDS in NSi.
Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir je v imenu predlagatelja sklepa pojasnil, da ustava namreč določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. "Ker se je državni svet odpovedal možnosti veta, so tako izpolnjeni pogoji, da se sprejme sklep o nedopustnosti, saj gre za zakon o nujnih ukrepih za odpravo posledic naravnih nesreč," je dejal.
Na podlagi sprejetega sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma bo zakon po napovedih že danes objavljen v uradnem listu, kar bi pomenilo, da bi veljati začel že s petkom.
Novela zakona med drugim pospešuje dodelitev finančnih sredstev v naravnih nesrečah prizadetim občinam v obliki predplačil, ki bodo možna že pred dokončno oceno škode. Občine bodo tako lahko za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov vnaprej prejele finančna sredstva do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode.
Delavci, ki ob poplavah ne more opravljati dela zaradi višje sile, so na podlagi novele upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejeli, če bi delali. Delodajalcem pa novela med drugim omogoča, da zaposlene, ki jim zaradi poplav začasno ne morejo zagotavljati dela, lahko začasno napotijo na čakanje na delo.
Samozaposleni, ki so bili registrirani najpozneje od 1. julija do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, je za avgust, september, oktober, november in december na voljo pomoč v višini 1200 evrov na mesec. Pomoč bo oproščena vseh davkov in prispevkov.
Na področju kmetijstva se med drugim uvaja možnost povračila škode oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis.
Podjetja in samostojni podjetniki, ki bodo za namen sanacije škode po poplavah donirali na račun, ki ga je za to odprla država, bodo letos lahko uveljavljali dodatno davčno olajšavo za donacije.
V DZ in širši javnosti pa je bil največje pozornosti deležen ukrep, da se ponedeljek, 14. avgusta 2023 razglasi za dan solidarnosti, ki bo dela prost dan, da bi vsakdo po svojih najboljših močeh pomagal prizadetim v poplavah. Del javnosti in politike je bil do ukrepa kritičen, v SDS in NSi so bili mnenja, da bi bilo bolje, da bi ostal delovni dan, dnevne plače pa bi se namenilo za pomoč prizadetim v naravnih nesrečah.
Kdor hitro da, dvakrat da...Bodimo solidarni vsaj v tej naravni katastrofi..