Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta rebalans poslancem predstavila v torek. Oba sta spomnila na zaostrene razmere na energetskih trgih in povedala, da je vlada v rebalans vključila tudi že sprejete in načrtovane ukrepe za blaženje posledic draginje. Rebalans je dobra popotnica za zaključek tega leta in za to, da bo Slovenija skozi energetsko krizo prešla s čim manj praskami, je dejal Golob.
Spremembe proračuna dobre tri mesece pred koncem leta so potrebne tudi zato, ker je prejšnja vlada po potrditvi proračuna novembra lani sprejela še vrsto dodatnih obveznosti. Rebalans zagotavlja plačilo že sprejetih obveznosti, ki niso imele zadostnega kritja, in predvideva pravice porabe za ukrepe do konca leta, je povzel Boštjančič.
Po novem so odhodki načrtovani v višini 14,6 milijarde evrov, kar je največ doslej. Prihodki naj bi predvsem zaradi višje domače potrošnje v prvi polovici leta in višjih prilivov od davka na dodano vrednost znašali 12,5 milijarde evrov oz. 1,1 milijarde evrov več. Državna blagajna bo tako leto končala s nekaj več kot dvema milijardama evrov primanjkljaja.
Kljub rasti proračunskih izdatkov se potrebni obseg zadolževanja zmanjšuje. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov, piše v noveli zakona o izvrševanju proračuna, ki ga je DZ potrdil skupaj z rebalansom. Prav tako so poslanci sprejeli spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za tekoče triletno obdobje v delu, ki se nanaša na leto 2022.
