Slovenija
579 ogledov

Poslanci bodo morali še enkrat odločati o tem zakonu

državni svet Benjamin Beci/Fixmedia
Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva.

Državni svetniki so z 20 glasovi za in osmimi glasovi proti sprejeli odložilni veto, ki ga je predlagala Interesna skupina delodajalcev. 

Predlagatelji so kot problematično izpostavili predvsem podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, določilo, da višina nadomestila ne sme biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji ter sam način spreminjanja zakonodaje. Predlagateljem zakona očitajo, da se s predstavniki gospodarstva niso ne posvetovali ne uskladili. Izpostavili so, da bodo sprejete rešitve bistveno prizadele prav gospodarstvo, saj preliminarne ocene kažejo, da bo podaljšanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca gospodarstvo stalo skoraj 80 milijonov evrov na leto.

Med drugim so izpostavili tudi problematiko samostojnih zavezancev, ki morajo prispevke plačevati sami. Obstaja upravičena bojazen, da bodo nosilci delo opravljali tudi v času bolezni oziroma ko bi morali biti v bolniškem staležu. Predlagatelji veta so izpostavili tudi, da je le 3 odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva. 

V povezavi z novo ureditvijo omejitve višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela so predlagatelji odložilnega veta opozorili, da gre za vnašanje neenakosti med zavarovance z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila. 

Ministrica opozorila na vpliv absentizma

Valentina Prevolnik Rupel | Avtor: Benjamin Beci/Fixmedia Benjamin Beci/Fixmedia
Na ministrstvu za zdravje menijo, da razlogov za veto državnega sveta ni. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je poudarila, da absentizem vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in virov za zagotavljanje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja.

Po njenih besedah se moramo zavedati, da višanje stroškov za absentizem vpliva tudi na razpoložljivost drugih pravic iz naslova zdravstvenega blagajne, bodisi v zmanjšanju nabora pravic v košarici in podaljševanju čakalnih dob bodisi tako, da v pravice ni mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij. Posledice pa se odražajo tudi na razpoložljivost delovne sile, je še opozorila.

V procesu priprave zakona so si prizadevali poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse deležnike oz. bi predstavljale najboljši kompromis. Dodala je še, da je ureditev, po kateri bodo delodajalci prejemanje bolniških nadomestil krili 30 dni, primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah.

Glede omejitve višine nadomestila za bolniško odsotnost pa je opozorila, da so tudi vsa druga socialna nadomestila omejena navzgor, zato je za vzdržnost zdravstvene blagajne smiselno omejiti tudi tega. Prav tako omejitev prinaša tudi določen prihranek za delodajalce, je dejala.

Novo glasovanje že v petek?

Poslanci bodo tako morali še enkrat odločati o interventnem zakonu. Prvič, ko so ga sprejeli, je za njegovo uveljavitev glasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 25. V drugem glasovanju bo za potrditev zakona potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. O omenjenem zakonu bi tako lahko odločali že v petek, ko naj bi potekala izredna seja.

dezurni@styria-media.si
 

Komentarjev 2
  • Ender3 17:02 19.december 2023.

    In zakaj nebi zavlačevali, če lahko. In kaj DS lahko spremeni..?