Med Brežičani, tako kot nasploh med Slovenci, vladajo mešani občutki glede beguncev. "Že tako v Brežicah ljudje nimajo zaposlitev, dohodka, skratka, še zase nimajo," za naš portal pove mlajši meščan, ki ne želi, da ga imenujemo. "Jaz pravim dobro, pomagajmo ženskam in otrokom, starejšim beguncem. Tisti, ki delajo izgrede, ki se pretepajo s policijo, tisti, ki zavračajo hrano, ti pa si po mojem mnenju nobene pomoči ne zaslužijo," je kritičen, pri čemer izpostavi prepričanje, da vsi med begunci zagotovo niso enaki.
Strahu pred izgredi ne občuti. "Tudi če bo prišlo do nervoze, jih bodo policisti že obvladali, tega se ne bojim. Bi pa poudaril, da v osnovi begunci niso moj problem. To je problem Evrope in konec koncev vsega sveta. Ne vem, zakaj bi se jaz moral ubadati s tem problemom," se še vpraša nezaposleni Brežičan in še enkrat izpostavi mnenje, da so med begunci vsekakor takšni, ki nedvomno potrebujejo pomoč, a tudi takšni, ki jim zagotovo - če so jo že v drugih državah zavrnili ali jo zavrgli - ne bi smela pripadati.
Nismo vedeli, ali naj otroka pustimo na vlak
“Nič kaj drugače se ne počutimo kot pred tednom dni. Posebnega strahu ni čutiti, seveda pa človek ne more mimo tega, da se ne bi vprašal, kako bo,” za naš portal pove Brežičan.
Doda, da so do neke mere pomirjeni, ker je popolnoma jasno, da so Brežice le neka prehodna točka, da bodo begunce odpeljali naprej. “Je pa res, da se soočamo z nekimi vsakdanjimi operativnimi vprašanji, kot je recimo, ali poslati otroka z vlakom v šolo ali ne.” Hčerka srednješolka se vsak dan z vlakom vozi v šolo.
“Seveda smo hitro ugotovili, da so vlaki, na katerem so begunci, izredni vlaki, tako da je bila ta dilema hitro razrešena.”
Nekateri bi pomagali, drugi se bojijo
“Vso noč nas je preletaval policijski helikopter, zato ne moremo ravno reči, da je dan kot vsak drug. Malo je čutiti nervoze med ljudmi, panike pa ni,” pove Tamara Pipić. Dodaja, da je med ljudmi občutiti različna občutja; ene je strah, eni bi pomagali.
“Osebno se ne bojim, je pa res, da sem sinoči zaklenila avto pred hišo, česar drugače ne počnem, tudi sicer bomo čez dan zaklepali hišo. Da bi nam kaj naredili, ne pričakujem, zaklepali se bomo bolj zaradi občutka varnosti,” dodaja. Sama je pripravila nekaj oblačil, ki jih bo odnesla v zbirni center, pripravljena je kupiti tudi hrano in vodo, če bo treba.
Naval beguncev pričakujejo tudi na tako imenovani zeleni meji, na Bizeljskem, kjer med drugim svoje usluge nudi Gostilna Šekoranja. "Nič nas ni strah, saj so reveži, hudi reveži. Verjetno se bomo res malo bolj zaklepali, kot se sicer, čeprav ne pričakujemo nekih nevšečnosti. Če bodo prišli mimo naše gostilne, jim bomo vsekakor pomagali. Dali jim bomo vodo, tudi hrano, če bodo lačni," je medtem povedala Rezika Šekoranja iz omenjene gostilne.
Dijaki zbirajo pomoč
"Kot šola smo pristopili k zbiranju pomoči; za to akcijo je prišla pobuda s strani dijakov," je za žurnal24.si povedal ravnatelj brežiške gimnazije Uroš Škof. Zbirajo ustekleničeno vodo, prepečenec, konzerve, pakirano suho sadje, higienske pripomočke, vložke in otroške plenice. "Dijaki akcijo peljejo sami, za namen zbiranja pomoči smo na šoli določili poseben prostor," pove Škof in doda, da na šoli med dijaki vzpodbujajo solidarnost do beguncev.
Pouk sicer poteka nemoteno, dijaki so ob 8. uri vsi normalno prišli v šolo. "Včeraj smo imeli redni roditeljski sestanek, da bi bila nato temo zastavljena kakšna vprašanja, nisem seznanjen," še pove ravnatelj brežiške gimnazije.
Ravnateljica Osnovne šole Brežice Marija Lubšina Novak ravno tako pravi, da ni zaznati nekih sprememb med šolarji. "Bomo pa 2. oktobra pripravili dan s posebno vsebino, v okviru katerega se bomo pogovarjali o begunski krizi. Otrokom bomo na njim razumljiv način skušali odgovoriti, zakaj do takšnih situacij prihaja in med njimi doseči empatijo, ki si jo begunci nedvomno zaslužijo."
