Zdravje prebivalcev Slovenije se je v zadnjih desetletjih nedvomno izboljšalo, ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Podaljšalo se je pričakovano trajanje življenja in tako lahko otroci, rojeni v Sloveniji v drugi polovici desetih let tega stoletja, pričakujejo, da bodo v povprečju dočakali nekaj manj kot 80 let, kar je skoraj deset let več kot pred petdesetimi leti. Zvišuje se tudi povprečna starost ob smrti in znižuje prezgodnja umrljivost, to je umrljivost pred 65. letom starosti.
Več raka, sladkorne bolezni in duševnih težav
Med najpomembnejše javnozdravstvene probleme zagotovo spada v zadnjih desetih letih povečana incidenca raka, več je sladkorne bolezni, ki naj bi jo po ocenah IVZ imelo sedem odstotkov prebivalcev, kljub izboljšanju je še vedno skrb vzbujajoče stanje na področju bolezni srca in ožilja. Veliko breme javnega zdravja predstavljajo tudi problemi duševnega zdravja, analize kažejo tudi naraščanje skeletno-mišičnih bolezni in alergij. Zaradi pandemije gripe so v zadnjem obdobju v ospredju zanimanja tudi različne nalezljive bolezni.
"Pred nami so na drugi strani novi izzivi, kot na primer vse več bolezni in stanj, povezanih z debelostjo, ter spremembe, ki jih za 'bolezensko sliko prebivalstva' prinaša staranje prebivalstva. Pri tem moramo upoštevati, da so starejši ljudje veliko dovzetnejši za različne bolezni kot mladi, kar se odraža na primer v dejstvu, da je razlika v letih zdravega življenja v korist žensk mnogo manjša od skupne razlike v pričakovani življenjski dobi. Breme zbolevnosti se sčasoma zelo povečuje kot posledica daljšega časa preživetja pri bolj smrtnih boleznih, kot je rak, saj se pojavijo nesmrtne bolezni, kot so alergije dihal in kostno-mišične bolezni, ter potencialno smrtne bolezni, kot so možganske in duševne bolezni, za katere trenutno ne poznamo primernega zdravljenja. Pojavljajo se tudi nove epidemije, na primer depresija, sladkorna bolezen, čezmerna teža in debelost," pojasnjujejo na IVZ.
Letos o pametni rabi antibiotikov
Resno nevarnost javnemu zdravju, ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu, predstavlja tudi odpornost mikroorganizmov na antibiotike, zato je letošnji svetovni dan zdravja posvečen prav tej temi.
Če čezmerne uporabe oziroma zlorabe antibiotikov ne ustavimo, opozarjajo na IVZ, zdravila morda ne bodo učinkovita pri zdravljenju, ko jih bomo potrebovali. "Predstavljajmo si, da ni na voljo zdravila za našega otroka ali našega prijatelja z bakterijsko okužbo, za katero ni več učinkovitega antibiotika," so zapisali v sporočilu za javnost.
Zdravniki ne pomislijo na škodo
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je samo za antibiotike Slovenija lani namenila 12 milijonov evrov. Večji del, 80 odstotkov, antibiotikov pri nas predpišejo zdravniki v osnovnem zdravstvu, najpogosteje za zdravljenje okužb dihal, podkožja in sečil.
Ob tem na ministrstvu za zdravje priznavajo, da zmanjševanje rabe antibiotikov ni preprosto, saj so antibiotiki med najpogosteje predpisanimi zdravili tako v bolnišnicah kot v ambulantah.
"Predpisujejo jih zdravniki vseh specialnosti, ki so pogosto pomanjkljivo seznanjeni s smernicami za pravilno predpisovanje in zaradi nepoznavanja problema odpornosti tudi slabo motivirani za njihovo pravilno rabo. Zato v skrbi za posameznega bolnika ne pomislijo na dolgotrajno škodo, ki jo povzroča pretirano in neustrezno protimikrobno zdravljenje," so sporočili z ministrstva.
