Do tu vse lepo in prav. A vsako leto se ponovi ena in ista zgodba. Namreč, da je zanimanja za plavanje nadpovprečno več v primerjavi z ostalimi programi. Razpisana mesta so vsakič znova zasedena praktično v trenutku. Človek bi pomislil, da bodo zato ponudbo prilagodili in zaradi velikega zanimanja morda razpisali več tovrstnih mest, a na MOL o tem ne razmišljajo. Prispevek o poletnem počitniškem varstvu pripravljam že tretje leto zapored in vsako leto mi na novinarsko vprašanje, zakaj ne več plavanja, če je zanj toliko povpraševanje, odgovorijo z raznovrstnostjo ponudbe. "Podobno kot plavanju bi lahko prednostne točke dali npr. kulturno umetniškim vsebinam, plezanju ali tehniki," argumentirajo.
To lahko razumemo, otroci so različni in zanimajo jih raznolike stvari. A vendarle, vsako leto se ponovi, da poskuša velika večina staršev otroke najprej spraviti na plavanje in se šele potem, ko tu niso uspešni, usmerijo v druge programe. Tudi to lahko razumemo. Poleti je vroče, zato si v prvi vrsti zaželimo preživljanja prostega časa nekje ob vodi, kjer se lahko shladimo. Podobno je z otroci - najlepše je, če se pred žgočim soncem in razbeljenim betonom v mestu lahko umaknejo k rekam, na morje ali na bazen. Tako je bilo včasih in enako je danes.
Telefonska linija ves čas zasedena
Letos bo v okviru subvencioniranega poletnega počitniškega varstva na Bazenu Laguna en teden plavalo 280 otrok. Izvajalec je zbiral prijave po principu "kdor prej pride, prej melje", za otroke od prvega do petega razreda, brez kakršnih koli drugih pogojev. Socialni status za vključitev ni merilo, saj je program namenjen vsem otrokom na območju MOL in ne le socialno ogroženim. A tako kot se je zgodilo že pri prerivanju za pridobitev štipendije za deficitarne poklice, kjer je bilo zanimanja neprimerno več od razpisanih mest in so mnogi skušali z raznimi zvijačami pretentati sistem, se tudi tukaj ustvarja ugodno okolje za razvoj pomislekov in dvomov, ali so bila mesta res pravično razdeljena.
Oglasilo se nam je več staršev, ki so v ponedeljek dopoldan viseli na telefonu, a objavljenih telefonskih številk nikakor niso mogli priklicati, čeprav so non stop "vrteli" tipkovnico. Prepričani so, da so morali seznam popolniti mimo uradnih prijav, saj da ni mogoče, da bi tako v kratkem času zapolnili vsa mesta. Že pred 12. uro (klice naj bi začeli sprejemati ob 7. 30) je bilo namreč na spletu objavljeno sporočilo, da so vsa mesta zasedena. Prav tako so nezadovoljni zaradi, kot pravijo, ponižujočega načina oddajanja prijav preko telefona, v dobi, ko je mogoče skoraj vse opraviti z nekaj kliki preko interneta. Priklicati smo jih poskušali tudi mi, a neuspešno.
Pri Zavodu G-rega, ki letos izvaja program plavanja, podobna situacija pa je bila tudi prejšnja leta, zatrjujejo, da so se za telefonsko in ne kakršno koli drugo obliko elektronskih prijav odločil po tehtnem premisleku ter tako zagotovili pristno komunikacijo z obrazložitvijo programa ter popolnost podatkov. Pravijo, da se zavedajo, da so nekateri starši, ki jim ni uspelo pridobiti prostega mesta, razočarani in nezadovoljni, četudi so se sami potrudili in niso mogli ponuditi več kot 280 mest, kolikor jih je na voljo.
Če sklenemo. Tisti starši, ki jim je po spletu srečnega naključja uspel telefonski klic, so zadovoljni, tisti, ki jim to ni uspelo, so razočarani. Prav tako njihovi otroci, s katerimi so se verjetno že pogovarjali o tem, kako bodo preživeli letošnje poletne počitnice. A verjamemo, da bi bilo z nekaj dobre volje možno dvoje. Prvič, zagotoviti več mest za plavanje, morda tudi na način dodatnih doplačil, s katerim bi bil program sicer plačljiv, a še vedno mnogo cenejši od komercialne ponudbe. Ter drugič, staršem omogočiti bolj prijazen način prijave preko spleta, morda z možnostjo izbire enega ali dveh terminov, s čimer bi sami ustvarili prednostno listo. Ob današnji tehnologiji je pošiljanje ljudi v vrsto, pa četudi telefonsko, preprosto preživeto. In še dvome v prednostne prijave otrok tetk in stricev bi s sledljivostjo elektronskih prijav morda lahko razblinili. Navsezadnje, gre za proračunski denar, v katerega prispevamo vsi meščani.
Glede kulture telefoniranja mora biti Slovenija zagotovo nekje na zadnjem mestu v Evropi, če že ne na svetu in to povejmo po pravici zaradi nesramnosti in ignorance prebivalcev te "prelepe Slovenije". Kot pravijo drugje: "Nice country, shame aboutthe people"!