Povprečnim staršem dovolijo 200 evrov kredita, za najemnino pa dajejo tisočaka

Banka Slovenije od novembra 2019 vztraja pri omejitvi kreditiranja prebivalstva. Ta določa, da mora posamezniku po plačilu posojila ostati na računu 76 odstotkov bruto minimalne plače in še za vsakega otroka po 237,29 evra (v primeru dveh staršev se vsakemu upošteva polovica tega zneska). Vsakemu staršu v družini s tremi otroki mora tako po plačilu kredita na računu ostati 1173 evrov, skupaj mora družini s tremi otroki po plačilu kredita na računu ostati 2345 evrov.

Poglejmo, v kakšen absurden položaj to postavlja družine s tremi otroki. Če imata oba starša povprečno plačo (lani je bila 1270 evrov neto), lahko po predpisih Banke Slovenije za kredit namenita vsak 98 evrov. Od skupaj 2540 evrov plače lahko za kredit namenita skupaj največ 196 evrov posojila. Na 20 let lahko dobita vsak približno 25 tisoč evrov kredita, na 30 let pa približno 33 tisoč evrov kredita.

Skupaj sta tako kreditno sposobna 50 tisoč evrov na 20 let oziroma 66 tisoč evrov na 30 let. Za ta denar (58 tisoč evrov) se v Bistrici ob Dravi prodaja sicer prenovljeno 38 kvadratnih metrov veliko enosobno stanovanje.

Za kredit ne smeta dati dvesto evrov, za najemnino lahko tisoč

Za kredit smeta starša s povprečnima plačama in tremi otroki dati največ 196 evrov na mesec. Če bi želela najeti 90 kvadratnih metrov veliko štirisobno stanovanje v blokih, ki jih je na Brdu v Ljubljani zgradil državni stanovanjski sklad, bi morala za najemnino na mesec odšteti 972 evrov. V tem primeru bi morala stanovanje še opremiti, vsak otrok pa niti ne bi imel svoje sobe (štiri sobe so bivalni prostor, spalnica in dve otroški sobi), poleg najemnine pa bi morala poravnati še stroške, verjetno višje od tega, kolikor sta po oceni Banke Slovenije kreditno sposobna.

Država torej ocenjuje, da je primerna najemnina za petčlansko družino skoraj tisoč evrov, medtem ko je Banka Slovenije prepričana, da za kredit ne sme nameniti več kot dvesto evrov.

Ogromna večina o povprečni plači le sanja

Ob tem je treba poudariti, da ima približno dve tretjini zaposlenih nižjo plačo od povprečne, poleg tega pa je povprečna plača v starostni skupini od 25 do 34 let bistveno nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Leta 2020 je bila 1080 evrov neto, kar je bilo skoraj 200 evrov manj od povprečne plače v državi. Povedano drugače, mlada družina s tremi otroki je kreditno nesposobna.

Prav tako so v povprečju kreditno nesposobne vse družine s tremi otroki v več slovenskih regijah. V primorsko-notranjski, zasavski in savinjski regiji je povprečna plača tako nizka, da starša s tremi otroki in povprečno plačo sploh ne moreta dobiti posojila, v pomurski regiji bi lahko odplačevala vsak štiri evre kredita, v podravski vsak 16 in v koroški statistični regiji vsak 32 evrov kredita.

Več kot 200 evrov posojila bi lahko imel vsak od staršev v osrednjeslovenski regiji, več kot sto v jugovzhodni Sloveniji, v tretji najbogatejši gorenjski regiji pa je povprečna plača tako nizka, da bi starša s povprečnima plačama in tremi otroki lahko skupaj dobila le 30 (na 20 let) ali 40 tisoč evrov, če bi kredit odplačevala za 30 let, saj bi lahko odplačevala le vsak po 62 evrov posojila. 

Zneski, ki morajo ostati na računu po plačilu kreditas so določeni na podlagi zakona o izvršbi. Če bi družina s tremi otroki nehala plačevati kredit, ki jim banka v primeru izvršbe na plačo na računu morala pustiti toliko denarja. Seveda pa bi jim v primeru stanovanjskega kredita, ki je zavarovan s hipoteko, zasegla nepremičnino, jo prodala in se poplačala z izkupičkom.

Banka Slovenije ne pojasnjuje, zakaj še vedno vztraja pri teh omejitvah, pravijo le, da njihovi podatki še vedno kažejo, da so potrebne. Kateri podatki natančno, ne pojasnijo.

V pojasnilih, ki so jih objavili novembra 2019, so zapisali, da je "ukrep /.../ primarno usmerjen na trg potrošniških posojil, drži pa, da deloma zadeva tudi stanovanjska posojila." Zakaj omejitev pri stanovanjskih posojilih ne ukinejo, niso pojasnili.

Natančneje, na naša vprašanja so odgovorili, da so bili "zavezujoči ukrepi za področje kreditiranja prebivalstva uvedeni s ciljem, da se zniža prekomerna rast potrošniških posojil in da se vzpostavijo minimalni kreditni standardi za posojila prebivalstvu. Ocenjujemo, da ukrepi dosegajo svoj namen. O tem smo bolj podrobno pisali v Poročilu o finančni stabilnosti (na straneh 76 – 80)." Mi tam odgovorov na naša vprašanja nismo našli.

Med drugim nas je zanimalo, zakaj Banka Slovenije bankam ne zaupa, da so sposobne same presoditi, ali in koliko je oseba kreditno sposobna in ali s tem ljudi ne silijo v najem posojil pri dajalcih potrošniških posojil, ki niso banke in hranilnice in kjer jih bistveno preplačajo.

Šef NLB Blaž Brodnjak je že pred časom ocenil, da je omejitev kreditiranja žaljiva in ponižujoča do Slovencev in tudi do bank. 

janez.zalaznik@styria-media.si