Sodelujoči v raziskavi so z ocenami od ena do pet ocenjevali zaupanje v sindikate, politike, poslovno javnost in novinarje. Izkazalo se je, da najbolj zaupajo novinarjem, sledijo sindikati, vodstva slovenskih podjetij in na koncu politiki.
Po besedah direktorja Ninamedie Nikole Damjanića obstaja upanje, da so novinarji tisti, ki še lahko kaj prispevajo k uravnovešenju stanja v družbi in ohranitvi medsebojnega zaupanja.
Gospodinje najbolj zaupajo novinarjem, najmanj pa vodstvom podjetij
Po besedah Damjanića novinarjem najbolj zaupajo gospodinje, najmanj pa dijaki in študenti. Slednji najbolj od vseh skupin anketiranih zaupajo vodstvom podjetij, ki najmanjše zaupanje uživajo prav pri gospodinjah.
Največ zaupanja v sindikate je med zaposlenimi v javnem sektorju, najmanj med delodajalci, politikom pa najbolj zaupajo kmetje, najmanj pa zaposleni v javnem sektorju.
Vsi anketirani v povprečju najbolj soglašajo s trditvijo, da so novinarji najboljši zaščitniki javnega interesa, najmanj se jim takšni zdijo politiki.
Vlada nezaupanje
Vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje Anže Logar se je z Damjanićem načeloma strinjal, da novinarji lahko prispevajo k ohranitvi medsebojnega zaupanja. Je pa dodal, da se bo rešitev pojavila, ko se bodo novinarji zavedeli vloge in moči, ki jo imajo.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je ocenil, da je bilo do leta 2007 veliko medsebojnega zaupanja. Pojasnil je, da nezaupanje izvira tudi iz tajkunskih zgodb, torej iz leta 2005 ali 2006. Poudaril je, da so o kreditih za prevzeme podjetij, ki so danes v stečaju, odločale banke, in poudaril, da vemo, kdo je takrat sedel v upravah in nadzornih svetih bank.
