Strošek sanacije slovenskih bank je ocenjen na približno 1,1 milijarde evrov letno, letni primanjkljaj v pokojninski blagajni pa znaša že 1,5 milijarde evrov. To kaže, da so strukturne težave v Sloveniji morda večje kot težave njenih bank, so na današnjem pogovoru z novinarji poudarili v družbi NLB Skladi. Slovenija po njihovi oceni nujno potrebuje sanacijo bančnega sistema, vendar pa mora resno pristopiti tudi k zniževanju porabe.
Opozarjajo, da je Slovenija izjemno počasna pri prilagajanju recesiji in strukturnim neravnovesjem, zadolženost pa kljub napovedim o varčevanju raste eksponentno in se bliža 80 odstotkom bruto domačega proizvoda. To je še vedno pod evropskim povprečjem, vendar pa za državo brez kredibilne zgodovine na kapitalskih trgih velja bistveno nižji prag tolerance.
Privatizacija le vprašanje časa
Pomoč iz evropskega reševalnem mehanizma ESM po njihovih besedah ni najboljša možnost - bolje bi bilo, če bi sami sprejeli reforme in sanirali banke -, vendar pa postaja vse bolj realna. Ob tem opozarjajo, da bodo pogoji trojke v primeru pomoči slovenskim bankam precej bolj zahtevni kot v primeru Španije. Slednja je namreč že pred prošnjo za pomoč sprejela nekatere ključne reforme, v Sloveniji pa poleg dviga davkov nismo naredili "praktično nič".
Verjetnost prodaje državnih podjetij je po njihovem mnenju zgolj vprašanje "časovnice". Po besedah predsednika uprave NLB Skladov Kruna Abramoviča ima Slovenija v Evropi enega največjih lastnih deležev države v gospodarstvu, kar pomeni, da je na razpolago precej premoženja.
Daj SPIZDI srbski gnoj tja dol kamor sodiš.
Ubogi mi upokojenci, komaj čakamo to lepo matildo.