23. decembra pred 20 leti se je velika večina vseh volivcev na plebiscitu odločila za samostojno Slovenijo. Več preberite TUKAJ.
"Daljnega leta smo ustanovili svojo državo in danes imamo sistemsko možnost, da zaživimo tako, kot je treba. Na drugi strani se seveda postavlja vprašanje, kako danes živimo. Če ne bi bilo v zadnjih 20 letih storjenih toliko napak, bi lahko živeli bolje," nam zatrdi Spomenka Hribar, ki je bila delegatka v prvi demokratični skupščini.
Gospodarske težave in socialne stiske, s katerimi so soočene vse države na svetu, močno zamegljujejo poglede v bližnjo preteklost. Danes ne boste našli države v EU, v kateri ljudje ne bi verjeli, da gre njim veliko slabše kot drugemu delu EU. Negativna samopodoba se seveda kaže tudi v kritičnem odnosu do oblasti. Jasno je treba povedati, da težave niso posledice osamosvojitve, ampak spremenjenih razmer na celotnem svetu, je zatrdil evroposlanec Jelko Kacin.
Ob osamosvajanju je bilo po njenih besedah prisotno jasno zavedanje o tem, kaj je treba storiti. "Osamosvojitev je bila nujna, sicer bi še naprej ginevali v Jugoslaviji. Iz tega hotenja in želje, ki je izhajala tudi iz samozavesti, se je razvilo samozaupanje v vlado, njeno pozicijo in parlament, česar danes pač ni."
"Enotnost ob osamosvajanju je bil končni rezultat, ki ga je bilo izredno težko doseči, saj so bila ideološka in politična nasprotja izredno velika," pa zatrdi Milan Balažic, ki prav danes predstavlja knjigo Slovenski plebiscit.
Hribarjeva rešitve za današnje razmere nima. "Zagotovo potrebujemo nacionalno strategijo razvoja in sploh tega, kako nameravamo obstati kot nacija," poudari. Na vprašanje, kakšen element bi danes povezal vse politične akterje, Balažic odgovori: "Žal vidim edino možnost v tem, da se pojavi zunanji sovražnik."
Je zaupanje oklestila kriza?
Sogovornika se strinjata, da se je vlada znašla v neugodnem položaju svetovne gospodarske krize. "Dejstvo je, da vlada ni dorasla gospodarski krizi. Mogoče bo moral Pahor uvideti, da ne zmore odigrati zastavljene vloge," poudari Hribarjeva. "Slovenija v svoji 20-letni zgodovini še ni doživela prave ekonomske krize," pa poudari Balažic in doda, da nobena druga vlada ne bi bila veliko boljša, saj bi morala po njegovem mnenju sprejemati podobne drastične ukrepe. "Vsaka vlada bi bila žrtveni kozel trenutnih razmer."
"Osamosvojitelji bi se morali posloviti"
Na vprašanje, kako to, da se po slovenskem političnem parketu sprehajajo isti ljudje kot pred 20 leti, Hribarjeva odgovori: "Dobro bi bilo, če bi se osamosvojitelji odstranili, saj s seboj vlečejo določena pričakovanja, da jim bo ljudstvo večno hvaležno in jim izkazovalo tudi obresti na to hvaležnost."
"Izkušnje nikoli niso odveč, saj politik postane zrela oseba šele tam po 50. letu. Problem je ta, da ljudje, ki so danes na vodilnih položajih, ne vzgajajo svojih naslednikov. Srednja generacija, ki bo v prihodnje prevzela vajeti v svoje roke, Sloveniji manjka," pa doda Balažic.
