Pravice. Napako je naredila komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v državnem zboru, je pojasnil Gal Gjurin, predsednik Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev (Sugu).
Prav tam naj bi namreč združili podpise pod 13 različnih peticij v en dokument ter jih poslali ministrstvoma za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za kulturo. "Trinajst različnih peticij je najbolj demokratična oblika, da nekdo nekaj podpiše, saj lahko podpiše le tisto, kar mu ustreza," je dodal Gjurin. Priznal je, da vsi niso podpisali vseh peticij, čeprav naj bi se pod vse podpisala večina.Sistemske peticije slovenskih glasbenih ustvarjalcev oziroma beli revitalizacijski plan je pripravil Sugu skupaj z Glasbenim forumom (GF), pod vsako od peticij pa so zbirali podpise glasbenikov.
Gre za kaznivo dejanje?
Težava je nastala zaradi nekaterih podpisov, ki naj bi se neupravičeno znašli pod zahtevo za odvzem dovoljenja in izbris Zavoda IPF. Ta izplačuje dohodke za sorodne pravice v glasbi. Vendar nekateri glasbeniki, ki so podprli druge peticije, te niso. "Še vedno čakamo na dokumente, zahtevali smo tudi prepise celotnega gradiva," je povedal Boštjan Dermol iz Zavoda IPF. Tam imajo potrditev vsaj desetih ljudi, da navedene peticije niso podprli. "V najslabšem gre za pomoto, bojim pa se, da gre za kaznivo dejanje ponarejanja," je dodal Dermol.
Z zahtevo za ukinitev se seveda ne strinjajo: "Nemogoče je razumeti pobudo, da bo ukinitev kolektivne organizacije, ki skrbi za upravljanje pravic, pripomogla k boljšem položaju slovenske glasbe." V Zavodu IPF so prepričani, da so trn v peti drugim kolektivnim organizacijam in uporabnikom, ker izplačujejo nadomestila na podlagi istih podatkov za istovrstno uporabo glasbe, zato morajo biti podatki enaki, sicer je pri obračunu "takoj jasno, kdo prikriva podatke". Gjurin pa je dejal, da zahteva izvira iz tega, da izvajalci želijo, da pri izvajalskih pravicah ne bi bili več odvisni od založb in podrejeni založnikom.
