Ko je leta 1981 v ZDA prvič v zgodovini vzletel nevidni bombnik, F-117 Nighthawk, so si v mornarici verjetno zastavili vprašanje, kdaj bodo splavili prvo nevidno ladjo. Štiri leta za tem je ameriška vlada v največji tajnosti zaukazala gradnjo prve nevidne ladje, imenovane Morska senca (Sea Shadow). Ladja je nato več let opravljaja različne poskuse, ne da bi javnost in predvsem države nekdanjega Varšavskega pakta o tem karkoli izvedele. Kajti Morska senca je bila v prvi vrsti otrok hladne vojne.
Šele leta 1993 je mornarica razkrila resnico, predstavila Morsko senco in v javnosti dvignila val razburjenja. Slavni časi nevidne ladje so medtem že zdavnaj mimo, saj Pentagon že od septembra 2006 poskuša ladjo podariti. Za zdaj brez uspeha. "Prijavilo se je le nekaj potencialnih interesentov," je za časnik Wall Street Journal povedal Glen Clark, ki pri ameriški mornarici nadzoruje odstranitev nepotrebnih ladij.
Ladja bombnik
To, da za ladjo ni interesa, se na prvi pogled zdi presenetljivo. Navsezadnje je Morska
senca, ki po videzu spominja na bombnik, prva nevidna ladja na svetu. Poskusi, izvedeni s 50 metrov
dolgo ladjo, so bili večinoma uspešni, kajti druge ladje ali letala je skoraj nikoli niso opazila.
Če pa so je že, so jo šele takrat, ko bi bilo v resnem primeru tako ali tako prepozno.
Številni detajli eksperimentalne ladje so postali model za današnje ladje. Gladke površine in formo
z ostrimi robovi je mogoče opaziti na švedski korveti razreda Visby, norveški ladji razreda Skjold,
kot tudi na francoski fregati razreda Lafayette.
Kljub temu Morska senca ne more dobiti novega lastnika. Mogoče tudi zato, ker jo mornarica podari le v paketu z ladjo za nakladanje Hughes Mining Barge, ladjo, ki jo je prav tako spočela hladna vojna.
Kako so iskali sovjetsko podmornico
Američani so se namreč na začetku sedemdesetih let odločili, da odkrijejo potopljeno
sovjetsko jedrsko podmornico K-129, da bi tako prišli do podatkov o sovražnikovi tehnologiji.
Ameriška vlada je industrijskega magnata
Howarda Hughesa (ki ga je v filmu Letalec upodobil
Leonardo di Caprio) zaprosila za pomoč. Ta ji je leta 1973 ponudil ladjo Hughes
Glomar Explorer. Uradno je ladja sodelovala pri izkopavanju mangana z morskega dna. V
resnici je morala dvigniti potopljeno sovjetsko podmornico. Prej omenjeno ladjo Hughes Mining Barge
so uporabili za prevoz Glomar Explorerja in nato odvoz ladje skupaj s trofejo – potopljeno
podmornico. Po zaključku tajnega projekta so ladjo Hughes Mining Barge z občutljivim tovorom
premaknili pod okrilje Morske sence. Tako so jo skrili pred sovjetskimi sateliti.
Naj omenimo, da ameriška mornarica nevidne ladje in pomožne tovorne ladje ne podarja iz gole dobrodušnosti. Od morebitnega novega lastnika terja precejšnje koncesije. Novi lastnik bo moral skrbeti za primerno vzdrževanost ladje in jo spremeniti v za javnost odprt muzej. Če bi bil obisk slab, bi jo imel pravico uničiti.
