Primer na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer potrošnik pojasnjuje svojo izkušnjo: "Kupil sem prehransko dopolnilo in doma ugotovil, da je že potekel rok uporabnosti, napisan na embalaži. Izdelek sem odnesel nazaj v trgovino, tam pa mi je prodajalec dejal, da ni z izdelkom nič narobe in da velja dopolnjeni člen pravilnika, ki za tovrstne prehrambne izdelke podaljšuje rok uporabe še za dva meseca po izteku datuma, ki je napisan na izdelku. Povedal mi je tudi, da je informacija o uporabnosti izdelka tudi še po izteku roka objavljena na njihovem spletnem mestu (sam je nisem našel) in da je zato cena izdelka znižana za 14 odstotkov. Poudariti želim, da me prodajalec ob nakupu ni opozoril ne na pretečeni rok niti na informacijo na spletu in tudi ne na to, da je cena izdelka znižana. To se mi zdi nedopustno. Kaj menite vi?"
Zveza potrošnikov Slovenije pojasnjuje, da je rok trajanja datum, do katerega živilo ohrani svoje značilnosti: kakovost, užitnost, barvo, okus, vonj in hranilno vrednost ter seveda varnost ob primernem shranjevanju in uporabi, kar mora biti označena na živilu.
Razlika med 'porabiti do' in 'uporabno najmanj do'
Rok trajanja je obvezen podatek za vsako živilo in ga označujejo na dva načina, kar je odvisno od vrste živila. Pri živilih, ki so mikrobiološko občutljiva in jih je treba hraniti v nadzorovanem okolju (na hladnem, na temnem ...), mora biti minimalni rok uporabe označen z besedami »porabiti do«. Tako živilo moramo shranjevati po navodilih in ga porabiti do zapisanega datuma, saj lahko sicer postane živilo nevarno za naše zdravje. Če takemu živilu poteče rok uporabe, ga mora trgovec umakniti s prodajne police.
Pri živilih, ki so obstojna dlje časa, je datum minimalnega roka trajanja označen z besedami "uporabno najmanj do", kar pomeni, da je živilo tudi po datumu roka uporabe še užitno, vendar že izgublja značilne lastnosti. Tak način označevanja velja tudi za večino prehranskih dopolnil. Če je takšno živilo naprodaj tudi po datumu na embalaži, ki določa, da je živilo "uporabno najmanj do", mora biti razstavljeno na posebni prodajni polici, poleg pa mora biti jasno, vidno in nedvoumno označeno, da so na tej polici živila, katerih rok minimalne uporabnosti je že potekel. Tudi znižana cena izdelka mora biti jasno označena na ali ob izdelku. Vse to so informacije, ki potrošniku omogočajo izbiro.
Kršitelje lahko prijavimo
V konkretnem primeru, ugotavlja ZPS, nič od tega ni bilo, kar pomeni kršitev zakonodaje. Nezakonito je ravnal tudi prodajalec, ki je rok minimalne uporabnosti kar "podaljšal" za dva meseca. Potrošnik lahko zahteva vračilo kupnine za kupljeno prehransko dopolnilo, saj ni bil pravilno obveščen o spremenjenih značilnostih izdelka in njegovem nakupu, kot to določa zakonodaja. Hkrati pa lahko potrošnik prijavi trgovca zdravstveni inšpekciji.
Enako velja tudi za prodajo živil preko spleta.
dezurni@zurnal24.si
Ja, eni so res preveč občutljivi na "rok trajanja" oziroma na sam datum na embalaži. Skoraj nihče ni pozoren na zgoraj omenjen "uporabno NAJMANJ DO" Kot, da en jogurt ve, kdaj bo polnoč 1.9.2016? A potem se bo pa skisal… ...prikaži več ali kaj :) Kot je že omenjeno, obstajajo bolj delikatna živila (morske zadeve, faširano meso, hrenovke...) pri katerih se ne splača reskirati prebavnih težav zaradi par €, na drugi strani je pa en kup živil, ki jih komot pojeste, tudi po tistem famoznem "datumu na embalaži". Če ima nekaj rok par mesecev, potem dan, teden ali dva sigurno ni problem. Tudi tukaj je bilo par pametnih nasvetov glede tega (jajce recimo potopiš v vodo... če potone je OK, če se malo privzdigne ga čimprej pojej, če pa priplava na vrh pa v kanto z njim....) Ali pa Himalajska sol. Nastala je pred 250 MIO leti, ko jo kupiš pa pakirano ima pa rok do konca 2016 :) Malo manj panike in malo več soli v glavo pa bo.