Po prvem pa čez mejo

Koroška, Štajerska, Prekmurje. “Pri nas sem zaslužila nekaj čez 400 evrov, v Avstriji zaslužim trikrat več,” nam zaupa Prevaljčanka (ime hranimo v uredništvu), ki si je delo, potem ko ga je izgubila v Preventu, že našla v avstrijskem Celovcu. “Jezik ni ovira, je pa res, da se tja z družino nikoli ne bi preselila,” nam še zaupa.

Kot ocenjuje Lojze Raško, sekretar Zveze svobodnih sindikatov za Koroško in Podravje, na delo v sosednjo Avstrijo že zdaj odhaja okoli tisoč Korošcev na dan. “Menim, da jih bo po 1. maju, ko bo trg dela v Avstriji odprt, delo tam iskalo in tudi našlo še kakšnih 200,” pravi Raško.

Od negovalk do mizarjev
Dodaja, da imamo Slovenci veliko poklicev, ki jih v Avstriji zelo potrebujejo. “Delavci v glavnem delajo v lesnopredelovalni in kovinski industriji, turizmu ter gostinstvu, starejši Avstrijci pa zlasti povprašujejo po negovalkah na domu,” pove Raško.

Tudi nekateri mariborski delavci, ki so izgubili službe zaradi stečajev, iščejo zaposlitev čez mejo. “Ne gre samo za denar, temveč si preprosto želijo delati. Tudi sam sem se prijavil na eno od avstrijskih agencij, ki me sproti obvešča, katera dela so na voljo,” pove Franjo Trojner, nekdanji sindikalist Tovarne vozil Maribor, ki je v stečaju, in dodaja, da bi sicer raje delal v Sloveniji, a kaj ko službe ne dobi. “Tudi na zavodu za zaposlovanje so mi predlagali, naj pogledam k sosedom. Plače so tam redne, navaden delavec zasluži okoli 1.200 evrov neto,” še pove.

Oblegani tudi seminarji
Veliko zanimanja za delo v Avstriji je tudi v Pomurju. Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota zato po 1. maju na to temo pripravlja več različnih seminarjev in predavanj. “Odziv je izjemen, verjetno tudi zato, ker smo obmejna občina. Posameznike pa najbolj privlačijo dela v gradbeništvu,” pravi Jožica Gergorec, sekretarka omenjene zbornice.