Slovenija se je 1. januarja 2007 kot prva od novih članic EU pridružila dotedanjim 12 članicam območja evra. Čez leto dni sta ji nato sledila Malta in Ciper, čez dve leti je evro prevzela Slovaška, lani pa je skupno valuto uvedla tudi Estonija. Vse skupaj si evro v 17 članicah danes deli 332 milijonov prebivalcev.
Za uradni datum uvedbe evra sicer velja 1. januar 1999, ko ga je 11 članic EU prevzelo kot knjižno valuto. Temu koraku je tri leta kasneje sledila uvedba evrskih bankovcev in kovancev, ko se je območju evra pridružila še Grčija.
Prvi dve zlati leti po prevzemu evra
Slovenija si je že ob vstopu v EU 1. maja 2004 za cilj zadala čimprejšnjo uvedbo evra. Da je to lahko storila, je morala izpolniti vrsto pogojev, predvsem je morala znižati inflacijo na evropsko raven in voditi varčno javnofinančno politiko.
Slovenija je po pripravah, ki so jih v EU označili za zgledne, evro prevzela v znamenju evforije nad novim dosežkom takrat še ne šestnajstletne države. Prvi dve leti evra v Sloveniji sta zaznamovali visoka gospodarska rast in visoka inflacija, ki pa je bila le deloma vezana na uvedbo nove valute.
Negativna gibanja po prevzemu evra
Ob vseh siceršnjih pozitivnih učinkih za gospodarstvo je prevzem evra v Sloveniji povzročil tudi negativna gibanja. Zaradi padca obrestnih mer in lažjega dostopa do kapitala je prišlo do izjemne rasti zadolževanja bank in podjetij. To je pripeljalo do današnjega problema prezadolženosti, ki povzroča številna insolvenčne postopke in zavira gospodarsko okrevanje.
Gospodarska kriza, ki ji je nato sledila dolžniška in sedaj že sistemska kriza v evrskem območju, je povzročila, da obe obletnici tako v Sloveniji kot v EU minevata v bolj pesimističnem ozračju. Prihodnja leta slovenskega članstva v evrskem območju bodo zaradi tesnejše fiskalne in gospodarske integracije verjetno precej drugačna kot prvih pet let.
