9,5 šolarja na enega učitelja, če bi vsi učili. V Sloveniji dobiva plačo okoli 26 tisoč osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev. Število osnovnošolcev se je v zadnjih osmih letih zmanjšalo za 20 (na 161 tisoč), srednješolcev pa za 17 odstotkov (na 87 tisoč).
7 ur na leto bi lahko bil pri zdravnikih vsak državljan. Imamo tudi 5.611 zdravnikov ali enega na 356 državljanov. To pomeni, da v zdravstvu dela toliko zdravnikov, da lahko v rednem delovnem času vsakemu državljanu ponudijo sedem ur storitev na leto.
Izračuni. Mesečni strošek plač 158 tisoč javnih uslužbencev znaša 288 milijonov evrov. Če bi vlada njihovo število znižala za deset odstotkov, kar ji že dlje časa svetujejo ekonomisti, bi se letni strošek za plače znižal za 340 milijonov. Za med 130 do 150 milijonov evrov pa bi se povišal strošek za nadomestila za brezposelne, a največ za dve leti.
Če pa bi se Pahor, ki je že lani decembra rekel, da “bi enako učinkovito delal tudi s polovico manjšo državno upravo” – ta zdaj šteje 34 tisoč uslužbencev –, odločil še za ta rez, bi bil letni neto prihranek skupaj že 380 milijonov evrov. Bi se pa številka brezposelnih z 98 tisoč povzpela na okoli 130 tisoč.
Še nič o odpuščanju
A vlada se je za zdaj odločila le, da prihodnje leto zamrzne plače javnih uslužbencev, funkcionarjev, pokojnine ter vse transferje posameznikov in gospodinjstev. Potrdila in v državni zbor je namreč poslala “zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize”. Pahor pa ga je tudi v luči stavke javnih uslužbencev pospremil s komentarjem: “Če bi se zdaj odrekli ukrepom, bomo to hudo plačali čez leto ali dve. Zdaj je pravi čas, da se prebijemo čez obroč.”
Troši se več, kot je
V državni zbor pa gresta tudi proračuna za 2011 in 2012. Prihodnje leto je predvideno, da bo poraba za kar 1,69 milijarde evrov višja kot načrtovani prihodki v državno blagajno (ti znašajo 8,2 milijarde evrov). Leta 2012 pa bi se razkorak med denarjem, ki bo na voljo, in tem, koliko bo država porabila, sicer zmanjšal, a bo razlike še vedno za 1,4 milijarde evrov. Skupaj z letošnjim primanjkljajem v višini 1,8 milijarde evrov bo javna uprava v treh letih porabila in razdelila za kar pet milijard evrov več (ali 68 evrov na prebivalca na mesec), kot ji bo na voljo.
