Spomnimo, preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja s financiranjem brezplačnikov Slovenski tednik in Ekspres, je novembra priče zasliševala kar štiri ure. Med njimi tudi Andreja Lasbaherja, ki po zaslišanju novinarjem ni želel dajati izjav. Je pa zato takrat predsednica komisije Melita Župevc (SD) razložila, da se Lasbaher veliko stvari ni spomnil, ko pa so mu predložili določeno dokumentacijo, "se mu je spomin povrnil".
Župevčeva je danes pojasnila, da so obe priči dvakrat klicali pred komisijo, da bi pojasnili, kar jima je bilo znano o ozadju izdajanja brezplačnikov. Predvsem Lasbaher, nekdanji direktor podjetja Progresija, je izpostavila Župevčeva, ni želel odgovoriti na številna vprašanja. Hkrati naj bi Lasbaher krivo pričal tudi glede posojil.
Dokumentacija razkriva ...
Komisiji je uspelo pridobiti tudi določeno dokumentacijo, ki izpodbija Lasbaherjeve in Terškove navedbe, da sta bila le bežna znanca, je poudarila Melita Župevc. Na podlagi dokumentacije so ugotovili, da ni šlo za dva ločena projekta, temveč za enega. Časopisa je postavljalo isto podjetje, oba direktorja pa sta po besedah Župevčeve tesno sodelovala. V obeh časopisih so pogosto uporabljali tudi psevdonime, za njimi pa so stala znana novinarska imena, je še dodala poslanka SD. Katera, ni želela razkriti, bodo pa glavne pisce povabili na zaslišanje.
Predsednica komisije je opozorila tudi na ugotovitev o povezavi med brezplačnikoma in še nekaterimi podjetji v večinski državni lasti. Dokopali so se namreč do več deset tisoč evrov vredne pogodbe med Progresijo in nekim državnim podjetjem, ki pa ni bila nikoli izvedena. Takih pogodb, šlo naj bi za pogodbe o oglaševanju in analizi medijskega prostora, naj bi bilo še več, meni poslanka SD.
Hauc: Posel je bil dober
Župevčeva je vnovič omenila tudi Pošto Slovenije in navedbe generalnega direktorja Aleša Hauca, ki je zatrjeval, da je bil posel z brezplačnikoma dober. Hauc je trdil, da povezav med brezplačnikoma ne pozna, in prelagal odgovornost na strokovne službe, ter da ga je "zelo servilno pokril tudi prejšnji nadzorni svet", je dejala Župevčeva.
A novi nadzorni svet je že sklenil vsa gradiva v zvezi s tem poslovanjem poslati policiji, Komisiji za preprečevanje korupcije, agenciji za upravljanje kapitalskih naložb in njim. "Očitno je v kakšnem predalu na pošti kakšen dokument, ki kaže malce drugačno sliko od tiste, ki jo je prikazal Hauc," je dejala. Obenem je pojasnila, da Hauca na zaslišanje ne bodo več klicali, saj je imel že možnost pojasnila.
Januarja bo komisija zaslišala še nekatere visoke uslužbence pošte in, kot je dejala Župevčeva, "najbolj radodarne posojilodajalce". Po zaslišanju pa se bo komisija osredotočila na ugotavljanje političnega ozadja izdajanja brezplačnikov.
