Ministrstvo za kulturo (MK) na razpisu išče ponudnika, ki bi učitelje slovenščine izobraževal v sodobnih tehnoloških prijemih, otroke priseljencev pa poučeval slovenščino. Šolniki so nad razpisom ogorčeni, ker slovenščino kot drugi jezik že poučujejo znotraj javnega programa. "Zanima me, kako si predstavljajo, da bodo zasebniki prišli v javne šole. Zaprli bomo vrata, saj imamo dovolj svojih učiteljev, ki so strokovno izobraženi za to delo," je odločna predsednica društva ravnateljev Nives Počkar.
Dobivajo javna sredstva
MK ugotavlja, da se otroci ob vključitvi v naš izobraževalni sistem sicer učijo slovenščine, "ki pa zaenkrat nima natančno definiranega obsega in oblike". V praksi ta pouk na okoli 250 šolah poteka enkrat do dvakrat na teden, vzporedno z rednim poukom. Vanj je vključenih okoli 1.600 otrok. Ko šola ugotovi potrebo po takšnem pouku, za sredstva zaprosi ministrstvo za izobraževanje, ki jim odobri denar za deset ur na učenca. "To ni veliko, nekaj pa vseeno je. Nekaj lahko damo tudi šole, in sicer iz sredstev za dodatno strokovno pomoč," pojasnjuje predsednik združenja ravnateljev osnovnega šolstva Milan Rejc.
Učitelji nimajo dovolj ur
"Na podlagi resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 ugotavljamo, da obstoječi sistem ni dovolj učinkovit," pravijo na MK. Dodajajo, da poskušajo v okviru zelo omejenih sredstev le "ponuditi dodatno pomoč". Izbrani izvajalec naj bi se povezal s šolami in v dogovoru z njimi organiziral vsaj dve izobraževanji v skupnem številu najmanj 160 ur na različnih šolah. "Učitelji bi to lahko videli kot konkurenco, tako da bo uspešno sodelovanje težko doseči," opozarja Počkarjeva. "Najprej bi bilo treba pogledati, ali je delo mogoče opraviti z učitelji, ki niso polno zaposleni ali so izgubili delo," je prepričan Branimir Štrukelj iz sindikata vzgoje in izobraževanja. "Šele nato lahko pride na vrsto zasebni ponudnik. Vsekakor pa to ni primeren signal," dodaja Štrukelj.
Popoldne pri zasebnikih
Tako ravnatelji kot Štrukelj se strinjajo, da na šolah še ni opaziti trenda vdora zasebnega interesa na področje javnega poučevanja. Se pa po besedah Počkarjeve vse pogosteje dogaja, da učitelji popoldne poučujejo na zasebnih šolah. "Do tega sem skeptična. Če se posvetijo delu v javnih šolah, popoldne gotovo nimajo energije še za zasebnike," je prepričana.
Razpis MK sicer predvideva tudi izobraževanje učiteljev na področju uporabe različnih spletnih orodij. Nova znanja naj bi bila po besedah MK "le dobrodošlo dopolnilo drugim neobveznim izobraževalnim oblikam za pedagoške delavce". Katere šole bodo izbrali, je odvisno od izbranega ponudnika, je pa zaželeno, da bi seminarji potekali po vseh regijah.
Država mora na to misliti, ko izda delovno dovoljenje. Če tam tega stroška ne vračuna, je pač butasta in izjemno radodarna. Otroci niso krivi, da je država Slovenija njihovim staršem izdala delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje. Otrokom je treba… ...prikaži več omogočiti dovolj dobre možnosti za enakopravno življenje in vključitev v družbo.
Se pravi, da še imate denar za takšne neumnosti, ki jih sedaj učitelji že desetletja opravljajo zastonj. Priseljevali so se tudi prej, pa ni noben klinc plačeval ,da se je kdo naučil našega jezika. Nismo Švica, ki se koplje v denarju...
Kdor to poučuje, mora odlično obvladati oba jezika. Samo slavist ne more učiti priseljenca jezika v osnovni šoli. Tudi nas niso angleškega jezika na začetku učili Angleži, ki sploh ne bi obvladovali slovenščine.Na naši šoli si pomagajo z učenci,… ...prikaži več ki znajo njihov jezik. Problem je predvsem albanščina, kjer sporazumevanje ni možno. Šola nima nobenega učitelja, ki bi znal vsaj 100 albanskih besed. Ne vem, kako bi jih lahko tak učitelj na začetku sprejel in učil te učence.