Medtem ko otroci uživajo na zasluženih poletnih počitnicah, njihovi starši že pogledujejo k začetku novega šolskega leta 2023/2024. Marsikateri starš seznam delovnih zvezkov in šolskih potrebščin za prihodnje šolsko leto, ki so ga šole že razdelile, pregleduje s cmokom v grlu. Zaradi nedavnih podražitev so končni zneski šolskih potrebščin za marsikoga postali nedosegljivi.
To nam potrdijo pri humanitarnem programu Veriga dobrih ljudi, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. V sklopu projekta zbirajo šolske potrebščine in sredstva za nakup šolskih potrebščin otrokom iz socialno ranljivejših okolij. "Povpraševanje po pomoči je vsako leto večje, letos se je število prošenj za humanitarno pomoč na našem programu v primerjavi z letom prej podvojilo. Pri tem ugotavljamo, da je večji del staršev, ki iščejo pomoč, zaposlenih z nizkimi dohodki, ki jim onemogočajo dostojno preživetje," žalostne številke deli koordinatorka programa Živa Logar.
V zadnji triadi lahko namreč strošek šolskih potrebščin na otroka znaša tudi več kot 300 evrov, pri čemer niso vključeni niti stroški, ki se pojavijo tekom šolskega leta. "Osnovna šola postaja predraga za vse starše, kaj šele za starše z nizkimi osebnimi prejemki," je kritična Živa Logar.
Nanje se starši obrnejo že veliko pred začetkom šolskega leta in izrazijo zaskrbljenost, ali bodo svoje otroke sploh lahko v celoti opremili za prihodnje šolsko leto. Po njenih besedah za spopadanje s finančnim bremenom uporabljajo različne strategije, med drugim se odločijo za obročno odplačevanje.
Z željo, da družinam v stiski pravočasno zagotovijo pomoč, šolske potrebščine zbirajo skozi vse leto. Lansko leto je ZPM z novimi šolskimi torbami in vsemi pripomočki razveselil med 150 in 200 otrok. Letos pa so že v prvem tednu po začetku šole razdelili več kot 30 polnih šolskih torb. Vsako leto organizirajo tudi poletno zbiralno akcijo šolskih potrebščin, ki poteka v več nakupovalnih centrih Supernova po Sloveniji in v njihovem skladišču na Zaloški cesti 54 v Mostah. Do konca avgusta nameravajo razdeliti še približno 150 šolskih torb s potrebščinami.
Na ZPM Ljubljana Moste-Polje v sklopu humanitarnih programov Botrstvo v Sloveniji in Veriga dobrih ljudi, pa tudi ostalih dejavnosti, nudijo različne vrste pomoči. Trenutno v njihovih programih podpirajo 5.177 šoloobveznih otrok iz vse Slovenije.
Starše nekaterih stroškov pri ZPM razbremenujejo tudi z nudenjem finančne pomoči in s prejemanjem sredstev preko projekta Botrstvo. "Tistim, za katere strokovni sodelavci ocenijo, da tega stroška ne bodo zmogli kriti sami, pa priskrbimo tudi šolske potrebščine. Zelo pomembno se nam zdi, da gredo otroci prvi šolski dan v šolo mirni in z vso potrebno opremo. S pomočjo donatorjev in dolgoletnih partnerjev šolske potrebščine razvažamo tudi po Sloveniji tistim res oddaljenim družinam, ki nimajo možnosti osebnega prevzema," še pove Logar.
Razlika v znesku za delovne zvezke med posameznimi šolami tudi več deset evrov
Zaradi očitnih podražitev šolskih potrebščin so pri Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) v preteklih letih šolam že svetovali, da pri izbiri učbenikov, delovnih zvezkov in učnih gradiv v okviru aktivov učiteljev skrbno presodijo, katera gradiva so najkvalitetnejša in jih učenci resnično potrebujejo za doseganje ciljev ter standardov znanja. Na tem mestu izpostavijo učna gradiva iz učbeniškega sklada, ki lahko znatno pripomorejo k zmanjšanju stroškov staršev.
Kljub njihovim pozivom in objavljanju primerjav cen učbeniških kompletov ter usmeritev, razlike med zahtevami osnovnih šol ostajajo. Najdejo se takšne, kjer učenci delovnih zvezkov skoraj ne potrebujejo, in takšne, kjer jih imajo pri večini predmetov. Razlika v znesku za delovne zvezke med posameznimi šolami je tako lahko hitro več deset evrov. O tem smo podrobneje pisali v preteklem prispevku.
Za prvo triletje nakup učnih gradiv financira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; v prvem razredu 30 evrov na učenca, v drugem in tretjem pa 40 evrov. Stroški za drugo in tretje triletje se razlikujejo od razreda do razreda in so odvisni od seznama učbenikov in delovnih zvezkov različnih založb, ki sta jih potrdila svet javnega zavoda in svet staršev pred zaključkom šolskega leta.
Te so dogajajo kot posledica popolne avtonomije učiteljev pri izbiri delovnih zvezkov za svoj predmet. "Učitelji naj bi se na šolah dogovarjali za uporabo delovnih zvezkov in učbenikov v okviru strokovnih aktivov. Ravnatelj pa mora od sveta staršev pridobiti soglasje k skupni nabavni ceni učnega gradiva. Zato imajo na obseg učnih gradiv, potrebnih za posamezni razred, pomemben vpliv tudi starši preko sveta staršev," razložijo pri ZRSŠ.
Razlog (in morebitno rešitev) za omenjen problem vidijo v tem, da delovnih zvezkov in delovnih učbenikov ne potrjuje Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, posledično na sistemski ravni ni vzpostavljenega mehanizma za kontrolo kakovosti. "Če bi bil vzpostavljen ta sistem z neodvisnimi recenzenti, bi se število delovnih zvezkov na trgu skoraj zagotovo zmanjšalo," so prepričani. Pri tem možnost uredbe seznama obveznih delovnih zvezkih s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje izključujejo.
Založbe se branijo z inflacijo
Če so se v preteklem letu podražitvam učbenikov in delovnih zvezkov, ki so izšli pri založbi Mladinska knjiga, lahko v celoti izognili, letos to ni bilo povsem možno. Medtem ko so cene učnih gradiv za prvo triado ostalo nespremenjene, so pri Mladinski knjigi prilagodili cene učnih gradiv za višje razrede.
Podoben odgovor prejmemo od direktorice založbe Rokus Klett in Modrijan izobraževanje – Maruše Dejak, kjer so cene za šolska gradiva, tako osnovnošolska kot srednješolska, za šolsko leto 2023/24 v povprečju dvignili za 4,7 %. Po njenih besedah kljub vztrajanju recesije za šolsko leto 2024/25 povišanja cen šolskih gradiv ne načrtujejo.
V njihovi založbi se razpon cen učbenikov sicer začne pri petih evrih za letno licenco za digitalno obliko učbenika in konča pri 30,2 evra za uvožen tujejezični učbenik v zadnji triadi osnovne šole. Razpon cen za delovne zvezke pa je med 7,7 evra in 24,7 evra za uvožen tujejezični delovni zvezek v zadnji triadi.
dezurni@styria-media.si
So pa svobodni, tudi to je nekaj. Bomo pa donirali
praviloma bi morala biti O.Š. brezplacna,oz.bi morala država vse plačat,saj je O.Š. obvezna
Ne vem čemu jamrate?? Kdo vam je izvolil svobodo,ki ji ni mar za malega delovnega človbeka oni zgolj podpirajo nevladnike in inštitute,ki so jih postavili na oblast!! Ne jamrajte sedaj plešite mar niste srečni pod svobodnjaki??