"Hrvaška ne evidentira več beguncev, pač pa tok le preusmerja naprej proti drugim državam. V tem trenutku ocenjujemo, da bi prišlo k nam v naslednjih 24 urah okoli tisoč oseb. Prihajajo iz Zagreba, val se bo skoncentriral na Obrežju. Ker potujejo s taksiji, bodo ljudje poskušali na različnih mestih prečkati schengensko mejo. Delo bo naporno, saj moramo nadzirati celotno mejo, da te ljudi pospremimo v centre, kjer jih evidentiramo," pravi Boštjan Šefic z MNZ. Ocenjuje, da je strošek na posameznega begunca okoli 25 evrov na dan.
Begunski centri so ob meji s Hrvaško vzpostavljeni, na neobvladljive situacije pa policija še ni naletela. Zaradi posnetkov dogodkov v sosednjih državah so se nekateri posamezniki in organizacije, ki so sprva ponudili nastanitvene kapacitete, premislili.
"Objekti so v zasebni lasti, zato se lastniki sami odločijo, ali jih bodo dali na voljo. Sprva so nam jih ponudili na voljo, a so se premislili. To razumemo in ne izpostavljamo tega kot težavo," pojasnjuje Šefic.
Ob večjem valu beguncev trenutno razpoložljive kapacitete niso dovolj, šotori v primeru slabega vremena niso primerni. Zato bodo ljudi prerazporejali: otroke in slabotne v "boljše" prostore, tiste bolj vzdržljive pa v šotore. Če te problematike ne bodo rešili v nekaj tednih, bodo poskušali aktivirati bivalne kontejnerje, kjer so pogoji boljše življenje.
Humanitarci pozivajo k strpnosti
V tem trenutku število policijskih enot zadošča za opravljanje dela, zato okrepitve trenutno niso potrebne. Na meji s Hrvaško pomaga tudi okoli 60 vojakov, jutri bodo pomagali tudi pri pripravi hrane.
"Iz sklada solidarnosti smo že namenili 20 tisoč evrov za nakup hrane, higienskih pripomočkov. Ko nas bo ministrstvo za notranje zadeve pozvalo, bomo priskočili na pomoč. Dogovorili smo se tudi z mednarodno federacijo Rdečega križa, da nam bodo pomagali. Želimo poskrbeti, da vsi, ki pomoč potrebujejo, to pomoč tudi dobijo," pravi Renata Brunskole z Rdečega križa.
Imre Jerebic s Karitasa pa ljudi poziva naj premostijo predsodke do beguncev. "Treba je ravnati solidarno. Med Slovenci je treba vzbuditi sočutje do drugačnih. To je veliko poslanstvo Karitasa, to počnemo po številnih župnijah. Pozivamo mlade, naj bodo pripravljeni pokloniti svoj čas tem ljudem. Če bomo držali skupaj, nam stvari ne bodo ušle iz rok, kot se je to zgodilo v nekaterih sosednjih državah."
Slovenska filantropija deluje na drugem nivoju, nimajo skladišč, zato so z drugimi organizacijami oblikovali bazo prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati. "Ta bliskovito raste, že 2.500 ljudi se je javilo. Sodelujejo z upravo za zaščito in reševanje, na pomoč bomo priskočili, ko nas bodo pozvali," je povedala Tereza Novak.
Na območju Srbije in Hrvaške 22 tisoč beguncev
Na MNZ ocenjujejo, da je od juga Srbija do severa Hrvaške okoli 22 tisoč oseb, ki bežijo. "Zaskrbljujoče je, da migranti še vedno vstopajo v Evropsko unijo v Grčiji. To pomeni, da problematika še ni rešena," pojasnjuje Šefic. Ta trenutek je hrvaško-srbska meja je zaprta, odprt je le en mejni prehod, skozi katerega ni velikega pretoka ljudi.
Komunikacija s Hrvaško obstaja, pravi, a žal ni učinkovita, da bi izvedli vse veljavne postopke. "Niso se odzvali na zahtevo glede vračanje beguncev z železniške postaje Dobova. Sporočili so nam le, da je situacija pri njih neobvladljiva in prosijo za razumevanje. Komentar na izjavo premierja, da bodo begunce pošiljali proti državam v Schengenskem območju, pa ni potreben," je bil osoren Šefic.
Na vprašanje, zakaj Slovenija ne vzpostavi humanitarnih konvojev v prevoz v zahodne države, ogovarja: "Dejstvo je, da konvojev v druge države ne moremo izvesti, če se država, ki bi bila te ljudi pripravljena sprejeti, s tem ne strinja."
Poseben izziv bo, če se ponovi situacija z Madžarske, ko begunci niso želeli v nastanitvene centre, pač pa so želeli na Zahod. "Imamo načrte. kako mora v tem primeru postopati policija in kako se bo zagotovil javni red in mir. Naredili bomo vse, da do tega ne pride," miri Šefic.
dezurni@zurnal24.si
