Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se povprečna teža novorojenčkov, rojenih med leti 2002 in 2012, ni bistveno spremenila. Povprečna teža donošenih dečkov je 3360 gramov, povprečna teža donošenih deklic pa 3270. Prav tako se ni spremenila povprečna velikost novorojenčkov, povprečje deklic je 50,5 centimetra, dečkov pa 50,9 centimetra.
"V povprečju se teža novorojenčkov v zadnjih letih menda ni povečala, kljub temu opažamo vse več ekstremno težkih novorojenčkov, s štiri tisoč grami in več," pa pravi ginekolog in porodničar Slavko Pušenjak.
Število carskih rezov se je podvojilo
Žensko telo pa seveda ni ustvarjeno za tako težke otroke. Tudi med težkimi dojenčki se večina rodi normalno, vendar pa, kot pravi Pušenjak, težji kot je dojenček, večja je verjetnost, da se bo porod ustavil in bo potreben carski rez. "Pogostost carskega reza se je v zadnjih 15 letih skoraj podvojila, z malo več kot deset odstotkov na skoraj 20 odstotkov," pravi Pušenjak.
Ginekologi vse bolj "strogi"
Razlogi za tako veliko težo so tudi v pretirano kalorični prehrani in manjši fizični aktivnosti nosečnic. To je tudi razlog, da ginekologi veliko bolj nazorno, skrbno in strogo spremljajo težo bodoče mamice. "Če smo še pred deset do 15 leti vse nosečnice glede teže obravnavali enako, zadnjih nekaj let razmišljamo širše in bolj individualno, zlasti pri dejavnikih, ki pomembno vplivajo na izid nosečnosti."
Najprej je pomembna teža, ki jo je imela ženska ob zanositvi. "Vitka in visoka ženska v nosečnosti mirno lahko pridobi 15 kilogramov, včasih celo 20, med tem ko se debeli in
majhni ni treba (ali se ne bi smela) zrediti popolnoma nič". Dovoljeno povečanje teže nosečnice
je odvisno tudi od presnovnih odzivov na nosečnost.
Tveganje tudi za otroka
"Mnoge nosečnice zgolj zaradi odvečnega maščevja razvijejo presnovno blokado, ki jo imenujemo nosečnostna sladkorna bolezen, ta pa prinaša številna tveganja tudi otroku, ne le njej sami in ne le do poroda, ampak dolgoročno povzroča aktiviranje genskih zapisov, ki otroka kasneje v življenju obremenjujejo s težavo brzdanja pri hrani," razlaga Pušenjak.
Po podatkih, ki so zabeleženi v Perinatalnem informacijskem sistemu RS, je delež žensk z nosečnostno sladkorno boleznijo v obdobju 2002 do 2012 porasel iz 1,7 na 7,7 odstotka.
"Edino, s čimer zdravniki uspemo vplivati na paciente, je žal strogost glede telesne teže. Na izbiro prehrane in na življenjski slog žal nimamo veliko vpliva, " še pravi Pušenjak.