Ivanka Gale, IVZOkrog osem odstotkov prebivalcev ne ve, kakšna je kakovost pitne vode, ki jo uporabljajo.
"Zdravstveno tveganje zaradi rabe pesticidov običajno ni tako veliko kot v primeru mikrobiološke onesnaženosti. Zdravstveni problem lahko predstavlja dolgotrajno uživanje teh snovi, zlasti če imajo kumulativni toksični učinek," zatrjuje Ivanka Gale z Inštituta za varovanje zdravja.
Akutni učinek je lahko zlasti zaradi onesnaženosti z nitrati pri dojenčkih do tretjega meseca starosti, taka voda tudi ni primerna za nosečnice in doječe matere.
Kakovost zadovoljiva
Kakovost pitne vode je v Sloveniji dobra, kar na splošno velja predvsem za velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 10 tisoč prebivalcev, in deloma srednja z do 10 tisoč prebivalci. Leta 2007 je bilo mikrobiološko neskladnih 25 odstotkov vseh odvzetih vzorcev, zaradi prisotnosti bakterije Escherichia coli pa 11 odstotkov. Največja mikrobiološka onesnaženost je bila ugotovljena v velikostnem razredu 50–500 prebivalcev, pri katerih je bilo neskladnih 54 odstotkov vzorcev, zaradi Escherichie coli 31 odstotkov.
Ogroženo predvsem podeželje
Mikrobiološka kakovost pitne vode je po besedah Galetove zlasti dobra na nekaterih velikih oskrbovalnih območjih, tako da približno tretjina prebivalcev Slovenije uporablja takšno pitno vodo, za katero ni potrebna nikakršna priprava vode. Nasprotno pa je problem mikrobiološka kakovost pitne vode, zlasti fekalna na malih oskrbovalnih območjih na podeželju, predvsem tistih, ki oskrbujejo do 500 prebivalcev, kar lahko povzroči akutne izbruhe bolezni, je še izpostavila.
Leta 2007 je bilo pesticidom izpostavljenih 54 tisoč prebivalcev, nitratom pa 3500 prebivalcev. "Izpostavljenost prebivalcev nitratom se je v obdobju 2004–2007 zmanjšala od okvirno 12 tisoč na 3500 prebivalcev, pesticidom pa od okvirno 184 tisoč na 53 tisoč prebivalcev, kar kaže na izboljšanje stanja," je poudarila Galetova.
