Nisem za rezanje počez in za odpuščanje operativcev. Vendar vsi poznamo vsaj eno zgodbo o javnih uslužbencih, katerih naloga je kuhanje kave ali štempljanje pri vhodu. Drugi problem krčenja je prenašanje pristojnosti. Ko se direktorat preseli z enega na drugo ministrstvo, uslužbenci menda po več mesecev ne vedo, komu odgovarjajo in kaj po novem počnejo.
Brez sprememb. Ampak bodimo za začetek optimistični. Zamislimo si, da bo krčenje števila ministrov z 18 (trije brez listnice) na 12 (eden brez listnice) pomenilo boljše in cenejše delovanje države. Kljub optimizmu ne razumem, čemu služi ukinitev ministrstva za kulturo na eni in ohranitev ministra za Slovence po svetu brez listnice na drugi strani.
Formalno bi lahko to področje brez težav dodelili ministrstvu za zunanje zadeve. Kultura bo postala del drugega ministrstva, skrb za pravočasno dostavljanje volilnih gradiv Slovencem po svetu pa je z boldiranimi črkami zapisana v koalicijski pogodbi.
Proti ukinitvi kulturnega ministrstva se je že podpisalo več kot 1.200 ljudi. Če jim ne bo uspelo, jim ostaja upanje, da se na operativni ravni ne bo nič spremenilo. Ministra ne bodo imeli, verjetno bodo dobili sekretarja, za kulturo pa bo še naprej skrbelo isto število ljudi, skupaj s tistim, ki zgolj kuha kavo.
