1. Avtorica navaja, da pozitivnih učinkov ukinitve praznika 2. januarja še nihče ni izračunal. Trditev ne drži. GZS je že 4. januarja objavila izračun v komentarju na spletni strani Gzs.si. Po naših ugotovitvah se efektivni delovni čas poveča za 0,5 odstotka, kar prinese 35 milijonov evrov pozitivnega učinka.
2. Avtorica trdi, da GZS zahteva ukinitev plačila stroškov prevoza na delo. Ta trditev ne drži. GZS predlaga, da se v primeru spremembe stalnega bivališča delavca na bolj oddaljeni kraj, ko nastanejo višji stroški za delodajalca, dodatni del stroškov prevoza ob soglasju delodajalca in zaposlenega lahko izplača, vendar pa to ne bi bila avtomatska obveznost delodajalca. Gre torej za dodatne stroške, ki bi nastali po tem, ko je delavec pri delodajalcu že zaposlen, ne pa za ukinitev teh stroškov v celoti.
3. Avtorica sklepa, da bi se z ukrepi, ki jih predlaga GZS, postavili ob bok Avstrijcem in bi se z izenačenimi pogoji dela tudi plače izenačile. Sklep ni logičen. Povprečna plača v državi ni odvisna le od števila delovnih dni in ukinitve plačila polurnega odmora za delo, temveč tudi od drugih dejavnikov konkurenčnosti. Žal dodana vrednost na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji zaostaja za kar 62,4 odstotka za avstrijsko v isti panogi, v trgovini pa za 41,6 odstotka.
4. Avtorica kljub temu navaja, da smo zdaj izenačeni po številu prostih delovnih dni z Avstrijo. Vendar je za natančno primerjavo z drugimi državami EU nujno upoštevati efektivni delovni čas. Po Eurostatu v Sloveniji v povprečju delamo 39,6 ure na teden. V EU je povprečje 40,2 ure. Ob tem je v podatek za Slovenijo polurni čas za malico vštet, v drugih državah pa se čas za malico ne šteje v delovni čas, torej je podatek za Slovenijo celo zavajajoč.
5. Strinjamo se z navedbo avtorice, da odločitev poslancev državnega zbora o finančnem dodatku za parlamentarne stranke nikakor ni primerna v tako težkih časih, tako za državljane kot za gospodarstvo. Gre za nerazumno in nespametno odločitev poslancev.
Gospodarska zbornica Slovenije
