Kakšna bo odločitev vlade, Janša danes še ni mogel povedati, skoraj zagotovo pa se šole po njegovih besedah še ne bodo odprle v ponedeljek. V najboljšem primeru bo v ponedeljek testiranje zaposlenih, saj se v istem dnevu testiranja in odprtja šol ne da izvesti, je dejal.
Odpiranje vrtcev in šol je po premierjevih besedah v največji meri odvisno od epidemiološkega položaja.
Ta se je po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka po božično-novoletnih praznikih poslabšal. Najnovejši podatki in napovedi namreč kažejo, da se bo število okužb in sprejetih v bolnišnice v prihodnjih dneh povečevalo, kar je po božično-novoletnih praznikih splošen trend v EU, je povedal. Po njegovih besedah obstaja upanje, da se bo položaj začel izboljševati konec januarja.
Janša je izpostavil, da je poslabšanje epidemiološke slike posledica sprostitve nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki. Za sprostitve so se po njegovih besedah po zgledu več drugih evropskih držav odločili, ker je "Evropa na Evropskem svetu decembra ocenila, da zaradi psiholoških posledic nekatera sproščanja naredijo manj škode, kot če jih ne bi bilo". "Mi smo temu sledili, smo pa vedeli, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh," je dejal.
Kolikor je bilo razumeti, Janša prehitremu odpiranju vrtcev in šol ni naklonjen. Posledica sproščanja nekaterih zapor, ki omogočajo več stotisoč novih stikov na dan po vsej državi, je lahko zelo gotovo to, da bomo imeli nato šolo na daljavo do aprila ali maja, "tega pa si ne želimo", je opozoril. Zato je po njegovih besedah v skupnem interesu, da "potrpimo še malo in premagamo še ta val, ki prihaja po praznikih". Kot omejitev pri sproščanju je navedel zmogljivosti zdravstvenega sistema.
Šolstvo bo po Janševih besedah sicer prioriteta pri sproščanju, "a nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo potem zaprti do aprila". "Po napovedih evropskih inštitutov bo namreč cepljenje začelo bistveno vplivati na epidemijo, ko se bo lahko sproščalo druge ukrepe, šele aprila," je povedal.
Po premierjevih besedah pa obstaja tudi možnost, da šole odpiramo po "neki vmesni možnosti", kot to počnejo ponekod v Evropi. "To pomeni polovične razrede, polovičen čas, brez mešanja, s strogim nadzorom in podobno, " je dejal. To je kot možnost omenil tudi Krek in pri tem izpostavil sistem Belgije, kjer pouk dva tedna poteka v šolah, dva tedna pa na daljavo.
Janša dodaja, da bodo odpiranja vrtcev omogočili glede na regijsko epidemiološko situacijo. Ocenjuje tudi, da bi bilo v Sloveniji možno glede na situacijo z okužbami po regijah odpirati tudi šole, čeprav glede tega obstajajo formalni pomisleki, vendar pa marsikje v Evropi pouk v določenih regijah poteka v šolah. "Šole niso zaprte, šole delujejo s poukom na daljavo in bi se dalo s kakšnim tednom več junija izenačiti, da bi imeli učenci in dijaki enake pogoje," pravi Janša.
Glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja so tovrstne izjave odgovornih na srečanju presenetile. "Če sem namreč prav razumel, opozarjate, da razmere niso take, da bi omogočale odprtje vrtcev in osnovnih šol," je dejal. V sindikatu so namreč po njegovih besedah razumeli, da je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec napovedala, da bi v ponedeljek v šolo lahko odšli učenci prvega triletja osnovne šole. Ponovil je njihovo stališče, da je treba šole in vrtce odpreti čim prej, "seveda pa mora biti to varno".
Da si želijo čim prejšnje odprtje šol in vrtcev so na srečanju poudarili tudi ministrica in navzoči ostali predstavniki vzgoje in izobraževanja. A so tudi oni izpostavili, da si želijo, da vračanje poteka varno ter da se šole in vrtci ne odpirajo za vsako ceno. Izrazili so polno pripravljenost, da prispevajo k varnemu vračanju.
Niso pa danes podpisali skupne izjave o postopnem vračanju v vzgojno-izobraževalne ustanove. Nekateri so namreč do nje skeptični, saj da odgovornost za to, če bi šlo kaj narobe, preveč prenaša na same šole. Janša je zato predlagal, da pripravijo nov tekst, podpišejo pa ga naslednji teden, če bo sprejemljiv za večino. "Če do podpisa ne bo prišlo, pa tudi ne konec sveta," je dejal.
V razpravi so sicer predstavniki šol in vrtcev opozorili na nekatere težave, s katerimi se soočajo. Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Gregor Pečan je opozoril, da so imeli v zadnjih mesecih prepogosto občutek, da so prepuščeni sami sebi, hkrati pa bi si želeli, da bi bila navodila o tem, kako ravnati, bolj natančna in da bi jih šole prejemale prej. Tudi pri testiranjih pred ponovnim odprtjem šol bi si želeli konkretne razporede, da ne bi prihajalo do prevelikega zbiranja zaposlenih na testnih mestih.
Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Fani al Mansour je povedala, da se pri njih zavzemajo za šolanje po modelu C, ki se spreminja na 14 dni. Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Anton Meden pa si želi, da bi pri določanju ukrepov ob vračanju sodelovala tudi pedagoška stroka. Nekateri so namreč ocenili, da ukrepi, ki jih ob ponovnem odprtju predvideva NIJZ, v praksi niso uresničljivi.
Janša je zavrnil mnenja, da je bilo do zdaj med šolniki in odgovornimi v vladi premalo stikov in srečanj, glede hitrejšega obveščanja šol pa je dejal, da bodo skušali stvari urediti nekoliko drugače. Napovedal je tudi razmislek o drugih predlogih.
