Ustavno sodišče je danes obravnavalo dopustnost referenduma o družinskem zakoniku. Generalni tajnik ustavnega sodišča Erik Kerševan, je povedal, da odločitve o tem še niso sprejeli, so pa sprejeli sklep, da bodo državni zbor pozvali, naj se dodatno izjasni o navedbah, ki so jih v sredo na ustavnem sodišču dobili od pobudnikov referenduma.
O podrobnostih današnje razprave Kerševan sicer ni želel govoriti, zato je omenjeni sklep za sedaj edini zaključek, ki ga lahko javno sporoči. Hkrati pa v tem trenutku tudi ni mogel napovedati, kdaj bo sodišče odločitev o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku doseglo. "Ustavno sodišče si bo prizadevalo o zadevi odločiti v razumnem roku, ampak seveda na podlagi ustreznega obravnavanja vseh relevantnih argumentov," je poudaril.
Vsakdo lahko spremeni spolno identiteto
V skladu s stališčem Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropske konvencije o človekovih pravicah imajo odnosi med istospolnimi partnerji lahko značaj družinskega življenja, celo tedaj, ko njihova zveza ni niti registrirana niti nimajo otrok, izpostavlja zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc.
"Pravno povsem mogoče je, da obstajajo tudi zakonske zveze med osebama istega spola. Vsakdo ima pravico do spremembe svoje spolne identitete. Vsak od istospolnih partnerjev ima ob izpolnjevanju splošnih posvojitvenih pogojev pravico, da posvoji partnerjevega biološkega otroka," poudarja Vernik Šetinc.
Zato zavrnitev zahteve za posvojitev, ki temelji zgolj na spolni usmerjenosti enega ali obeh partnerjev, primerljivemu heteroseksualnemu prosilcu pa je zagotovljena, po njegovih ocenah pomeni diskriminacijo. Dodaja, da družinsko življenje med otroci in starši v takšnih in podobnih skupnostih lahko obstaja tudi brez krvne vezi, če so na primer otroci spočeti z biomedicinskimi postopki.
Zanj je tako ključno civilizacijsko vprašanje, koliko bomo pravici do enakega obravnavanja priznali njeno pravno naravo.
Prekinili zbiranje podpisov
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je za referendum zbrala že več kot 25 tisoč podpisov, zbiranje pa se je prekinilo do odločitve ustavnega sodišča. Ustavno presojo referendumske zahteve so predlagali poslanci SD, LDS, Zaresa in DeSUS-a in nepovezani poslanci.
Ustavno sodišče bo dopustnost omenjenega referenduma obravnavalo prvič, vendar odločitve najverjetneje še ne bodo sprejeli.
Pobudniki referenduma so podpise začeli zbirati prvega septembra, državni zbor pa je že drugega septembra odločil, naj ustavno sodišče presodi o protiustavnih posledicah, ki bi lahko nastale z referendumom, neuveljavitvijo družinskega zakonika ali odložitvijo njegove uveljavitve. Zbiranje podpisov se je tako po dveh dneh ustavilo. Če bo ustavno sodišče sklenilo, da je referendum o družinskem zakoniku dopusten, se bo zbiranje podpisov nadaljevalo naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu.
Največ polemik sprožile posvojitve
Zagovornike referenduma najbolj moti definicija družine. Poleg tega so prepričani, da zakonik poskuša razvrednotiti materinstvo in očetovstvo. Predlagatelji zakonika pa zatrjujejo, da zakonik nikomur ničesar ne jemlje, temveč vsem otrokom zagotavlja enake pravice.
Največ polemik je namreč sprožilo izenačevanje pravic istospolnih partnerjev s heteroseksualnimi. V zakoniku je obveljala določba, po kateri istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega.
