"To ni politična odločitev, to je odločitev, ki jo mora dati stroka," je ob obisku vlade v savinjski regiji dejal premier Golob.
Uvodoma je dosedanje strokovne ugotovitve glede poplavno ogroženega območja predstavil član sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja sveta za vode Rok Fazarinc. Dejal je, da če bi z nasipi in drugimi ukrepi preprečevali poplave v Zgornji Savinjski dolini, bi bile razmere navzdol še bistveno hujše, kot so danes. Predstavil je tudi nekatere ugotovitve za konkretna območja, ki jih bodo predstavili tudi na zborih krajanov. Točne datume zanje še usklajujejo.
"Primarni cilj ni zadrževanje vode na levem bregu ampak reševanje življenj. To je naša odgovornost. Moja v prvi meri kot župana in vlade s predsednikom na čelu. Reševanje življenj z eventuelno zgrajenimi nasipi in zidovi zelo poslabša celotno situacijo v prihodnje," je dejal župan Braslovč Tomaž Žohar.
Poudaril je, da je treba gledati celovito, saj varnosti v Letuški gmajni ne morejo zagotoviti brez ustreznih protipoplavnih ukrepov. Ocenil je, da je nadomestna lokacija v Rakovljah primerna, ker je zelena, je v bližini šole in vrtca ter bo ljudem omogočila kakovostno življenje.
Dejal je tudi, da občina zasleduje tri ključne cilje. Prvi je zelo hitra sanacija poplavljenih območij z namenom zaščititi ljudi in njihovo premoženje, drugi je socialna in finančna podpora ljudem, tretji pa se nanaša na dolgoročne rešitve, da se takšne poplave, kot so bile avgusta letos, ne bi več ponovile.
Golob si je v družbi Žoharja ogledal možno lokacijo za nadomestitvene gradnje v Rakovljah za morebitno preselitev v ujmi prizadetih družin iz Letuša.
“V prihodnjem tednu bodo strokovnjaki obiskali poseljena območja in ljudem podali strokovna pojasnila glede stopnje ogroženosti posameznega območja oz. hiše.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 21, 2023
Odločitev o nadaljnjih ukrepih ni politična. O tem mora odločati stroka.”
Kot je že pred obiskom dejal župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik, od vlade pričakuje čimprejšnjo podelitev koncesije za določene odseke vodotokov, ki jih je treba še urediti, nakazilo denarja za intervencije in sanacije ter sprejetje zakonodaje, ki bo odprla možnosti hitrih gradenj.
Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je ocenil, da čiščenje vodotokov in hudournikov poteka veliko prepočasi. Zato so pritiski občanov in njihova pričakovanja, da se to vendarle že začne urejati, veliki.
"Tisti, ki so bili najbolj ogroženi, želijo čim več in čim prej informacije, kaj bo z njihovimi hišami, kaj lahko pričakujejo glede nadomestnih lokacij ter kako bo s finančno pomočjo. Gotovo so prioriteta čiščenje vodotokov in njihova sanacija," je še dejal Suhoveršnik.
Savinjski gospodarstveniki pa opozarjajo, da bo sanacija dolgotrajna, potreben bo usklajen pristop z opredelitvijo jasne časovnice in finančnega okvirja. Skrbi jih, da bi vlada prizadeto gospodarstvo še dodatno obremenila.
Zagrozili z nepokorščino
Zaradi pomanjkanja odgovorov so prebivalci Strug sredi oktobra zagrozili z državljansko nepokorščino in zaprtjem državne ceste proti Solčavi oziroma Logarski dolini. "Vsa naša prizadevanja za rešitev naselja Struge, sanacijo plazu, reke Savinje in s tem naših hiš so naletela na gluha ušesa," so zapisali. "V naših domovih se še vedno nahaja ogromna količina vlage, hiše so še vedno spodjedene od vode, zasilni vodovod bo ob nizkih temperaturah zamrznil, v notranjosti hiš čedalje bolj odpada omet, ploščice, vlaga načenja stabilnost oz. statičnost hiš, v nenaseljenih hišah je mesto duhov," so opozorili.
V nekaj minutah ostali brez vsega
Da se bo uresničil najbolj črn scenarij, si ob napovedi vremenoslovcev, da v začetku avgusta nad naše kraje prihaja "izreden dogodek", ni mislil nihče. Fronta se je nad našimi kraji zadržala skoraj 36 ur, od noči na petek pa vse do sobote dopoldne. "Glavnina padavin je bila zvečer in v noči na 4. avgust, ko je v obnavljajočih se nalivih od zahodne Slovenije proti Koroški in severu Štajerske padlo ogromno dežja. Do 8. ure 4. avgusta smo v 24 urah na posameznih merilnih mestih izmerili več kot 200 mm dežja in skoraj povsod v pasu od Zgornjega Posočja in območja Idrije proti vzhodu-severovzhodu, do Dravske doline, več kot 100 mm dežja," so v poročilu o vremenskem dogajanju med 3. in 6. avgustom zapisali na Agenciji RS za okolje.
Narasle reke so zalivale hiše, podivjali so hudourniki, utrgali so se številni plazovi. Posnetki iz zraka pokažejo razsežnosti katastrofe, ki smo ji bili priča. Ljudi so s prizadetih območij reševali s helikopterji. Številni so več dni ostali odrezani od sveta, saj je odneslo ceste.
Ljudje so v trenutku ostali brez vsega. "Voda je v nekaj trenutkih narasla na 80 centimetrov," nam je o dogajanju tistega usodnega dne pripovedovala ena od oškodovank.
Na žalost je vremensko dogajanje zahtevalo smrtne žrtve. Umrlo je pet ljudi.
Milijarde za obnovo
Stroški sanacije po poplavah bodo zelo visoki. Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin, od tega 104 močno. Skupno je bilo prizadetih 17.203 km2 površine. Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9,9 milijarde evrov. Obnova bo trajala več let.
Vlada je ustanovila Delovno skupino za koordinacijo obnove po poplavah, katere naloga je operativno usmerjanje, koordinacija in vodenje izvajalcev veljavnih ukrepov in nalog pri sanaciji. Skupino vodi Boštjan Šefic. Pri oblikovanju ukrepov na področju obnove vladi svetuje Svet Vlade Republike Slovenije za obnovo, ki mu predseduje dr. Marjan Pipenbaher.V Ljubljani je bila vzpostavljena Državna tehnična pisarna, katere naloga je glede na stanje na terenu pripraviti operativni načrt. V začetku oktobra je delo začela tudi tehnična pisarna v Črni na Koroškem, predvidena pa je tudi vzpostavitev tehnične pisarne v Savinjski dolini.
Z interventno zakonodajo je vlada omogočila izvedbo ukrepov za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam ter sanacijske in preventivne ukrepe. Do vključno 19. Oktobra 2023 je bilo po podatkih vlade iz državnega proračuna izplačanih 254,7 milijona evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav.
Nobene kontrole, delavci spijo v bagrih, kamionarji si pišejo neodpeljane fure, delavci v glavnem ob lopatah z mobitelom v roki, nadzornik v bifeju ob pirovski flaši, lopovi kasirajo, požrtni funkcionarji pa v zahvalo pobirajo drobiž od le teh.
Edino prav! Taka naselja so vreča brez dna!
Jaz bi malo po zdravju povprašal tiste, ki so mnogo let delili denar določenim podjetjem za sanacijo oz. urejanje vodotokov in še česa in tiste, ki so ta denar - ogromno denarja - dobili, naredili pa nič!!! Ve se, kdo… ...prikaži več je to bil, nihče pa dosedaj ni ukrepal.