Podjetja. Nekateri novinarski zapisi izpred desetih let se zdijo zdaj kot šala. Tedaj je kazalo, da "obvladajo", po desetih letih pa so za njimi dejansko ostala pogorišča. Izbrali smo nekaj posameznikov, ki smo jih predstavljali v prvih številkah našega časopisa. V naslednjih letih smo bili priča slabi praksi korporativnega upravljanja in nadzora, ki jo je dodatno razgalila kriza.
Ivan Zidar
O njem smo pred desetimi leti napisali, da je maskota slovenske gradbene industrije, big boss, ki pri kolegih direktorjih vzbuja strahospoštovanje. Jeseni 2010, ko so se pojavili prvi resni namigi o tem, da je gradbeni velikan na kolenih, je v enem od intervjujev udaril s pestjo po mizi in zatrdil: "Mater, SCT bomo rešili, to mi lahko verjamete!" Dolgoletnemu absolutnemu vladarju slovenskega gradbeništva ni uspelo; svojevrstna poslovnofinančna piramida, ki je temeljila na vedno novih poslih, s katerimi so se pokrivali dolgovi do bank, dobaviteljev in podizvajalcev, se je podrla. Zaradi podkupovanja je bil pravnomočno obsojen v Nemčiji, doma ga je doletela zaporna kazen v zadevi Čista lopata, zdaj je preveč bolan in potrebuje nenehno pomoč tretje osebe, da bi jo odsedel. SCT je v stečaju, za seboj je pustil stotine brezposelnih in številne nepoplačane upnike. Zoper Zidarja je steklo več postopkov, a so ti večinoma prekinjeni zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja.
Igor Bavčar
Iz LDS in naveličan politike je 2002 odšel v gospodarstvo. "Kmalu je bilo jasno, da Bavčar obvlada. Zadnji uspeh – naskok na Postojnsko jamo," smo zapisali pred desetimi leti. Postojnsko jamo so leta 2010 prodali, prešla je v večinsko lastništvo lokalnega podjetnika Marjana Batagelja in zdaj zares uspešno posluje. Preostanek Istrabenza je v prisilni poravnavi.
Bavčarja, ki je svojo profesionalno pot začel v policijski uniformi, je sodišče julija letos obsodilo na sedem let zapora in naložilo vračilo protipravno pridobljene premoženjske koristi v znesku več kot 21 milijonov evrov. Razlog: nezakonito trgovanje z delnicami Istrabenza; s tem so Pivovarno Laško oškodovali za dobrih 25 milijonov evrov. Istrabenz je Bavčar najprej odmaknil od osnovne dejavnosti trgovanja z naftnimi derivati in ga preoblikoval v živilsko-energetsko-turistični holding. Droga Kolinska; ta ponos slovenske prehrambne industrije je pred tremi leti končala v hrvaških rokah, turistični del pa je zaradi napačnih poslovnih odločitev (na primer izjemno drage prenove hotela Palace) na kolenih.
Bojan Dremelj
Pred desetimi leti šef Simobila, magister računalniških znanosti, "ki se bori z gigantskim Mobitelom za prestiž na trgu. Dobro ve, da je zmaga mogoča le na dolgi rok," smo zapisali. Mesto predsednika uprave Simobila je zapustil leta 2004, dve leti pozneje je postal prvi človek Telekoma Slovenije. Uprava te družbe, v kateri je država 74-odstotna lastnica, je po oceni Komisije za preprečevanje korupcije družbo oškodovala za okoli 13 milijonov evrov. Škoda v podjetju naj bi se po odkritjih protikorupcljske komisije dogajala med letoma 2007 in 2009. Telekom je Dremelj vodil v letih 2006 in 2010. Komisija je postopek preiskave suma korupcije začela na podlagi pobude agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je temeljila na ugotovitvah posebne revizije poslov Telekoma. Družba je že pred tem, v zvezi s posli, ki jih je protikorupcijska komisija označila za koruptivne, vložila tožbo proti Dremljevi upravi, in sicer v okvirnih zneskih 48 milijonov evrov v zadevi Ipko in sedem milijonov evrov v zadevi Najdi.si.
Bine Kordež
Znan kot menedžer, ki se je hvalil, da je bančno posojilo dobil "na lepe oči", je bil eden izmed prvih tajkunov, ki ga je doletela zaporna kazen. Padec je bil globok – od uglednega direktorja in komentatorja makroekonomskih vprašanj ter člana sveta Banke Slovenije, človeka, ki je bil znan tudi po tem, da je dobil, kot je povedal sam, milijonsko bančno posojilo le na lepe oči, je pristal v zaporu – tja je odšel sredi noči, da bi se izognil medijskim vprašanjem. Za njim je ostalo pogorišče; v Merkurju je sicer izvedel menedžerski prevzem. Vodenje družbe je Kordež prevzel leta 1998, zdaj pa je to nekdaj cvetoče trgovsko podjetje že tri leta v prisilni poravnavi. Kordež je pravnomočno obsojen na šest let in pet mesecev zapora.
Gospodarski kriminal se je podvojil
Skokovito. Leta 2003 so tožilci po državi obravnavali skupno 1.296 osumljencev kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, kolikor ovadb so prejeli s policije. Isto leto so od tega 671 oseb obtožili kaznivih dejanj gospodarskega kriminala. Največ teh postopkov je bilo zaradi poslovnih goljufij. "A pri tem je treba vedeti, da so oškodovanci razmeroma pogosto vložili ovadbo zaradi finančne nediscipline dolžnika, ki pa je med kazenskim postopkom svoj dolg poravnal. Kzenski postopek je bil posledično ustavljen," ugotavljajo tožilci v letnem poročilu za leto 2003. Ta trenutek tožilstva po državi obravnavajo 3.716 oseb, kazensko ovadenih zaradi kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, torej več kot dvakrat več kot pred desetimi leti. Proti skoraj še enkrat več posameznikom kot leta 2003 pa so tožilci zaradi gospodarskega kriminala vložili obtožne akte. Odkrivanje, pregon in kaznovanje gospodarskega kriminala so danes prednostne naloge policije, tožilstva in pravosodja.
Gospodarske kriminalce so ustvarjali kako levi, tako desni vseh teh 20 let!