Davčne blagajne (na fotografiji so srbske), ki bodo omejile davčne utaje, bi lahko po optimističnih ocenah v Sloveniji uvedli že sredi naslednjega leta. Vse pa je odvisno od zakonodajalca, pravijo poznavalci.
- 15. april 2010. Vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino za proučitev sistemskih ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino. Za drugo polovico junija je napovedano vnovično srečanje z Dursom.
- Konec septembra 2010. Durs naj bi vladi predložil poročilo o trenutnem stanju in morebitnih rešitvah. Zakonodajalec bo odločil o sprejetju zakona, ki bi predpisal uvedbo davčnih blagajn.
Srbi imajo sistem prenosa podatkov na daljavo o opravljenem prometu (davčne blagajne) za nekatere zavezance že od leta 2005. Uvajali so ga po skupinah in za nekatere ga bodo vpeljali letos. Kakšen je ta sistem, se je Davčna uprava RS (Durs) že pozanimala. Prijavljeni promet se je v Srbiji po uvedbi davčnih blagajn povečal za 25 odstotkov.
Srbi so jih uvajali pet let
"Zakon smo sprejeli nekje sredi leta 2004, s celotnim postopkom uvedbe davčnih blagajn pa bomo končali do septembra, ko jih bomo uvedli še za zadnjo skupino – odvetnike in taksiste (letos so jih že v zdravstvu in šolstvu, op. p.)," pravi načelnik pri Poreski upravi Republike Srbije (Purs) Mikan Radić.
Izpostavlja, da je prednost teh blagajn tako imenovani fiskalni spomin: v njem se hranijo podatki o prometu, ki je lastniku blagajne nedostopen – to pomeni, da že izdanih računov ne more popravljati ali brisati. Celotni promet se vsakih 15 dni prek mobilnega omrežja (GPRS) iz spomina samodejno prenese na strežnik Pursa (prenos podatkov se plačuje pavšalno in na mesec stane okoli pet evrov). Ko podatke o prometu posredujejo tudi zavezanci, jih primerjajo s tistimi s strežnika in ugotavljajo razlike.
Poleg omenjenega pa bi bilo mogoče z blagajnami ugotavljati denimo delo na črno. "Vse je odvisno od obdelovanja prejetih podatkov," razlagajo poznavalci.
Za blagajno do tisoč evrov
Na vprašanje, ali bo nakup blagajn subvencioniran, poznavalec odgovarja: "Možne bi bile subvencije, ni pa nujno. Mogoče bi se dalo dogovoriti tako, da bi naprave lahko uveljavljali za nižanje davčne osnove. Možnosti je več."
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)Neprijavljenega prometa je v Sloveniji za okoli deset milijard evrov na leto (27 odstotkov bruto domačega prizvoda).
V Srbiji so denimo v prvem letu nekaterim subvencionirali nakup blagajn. "Danes stanejo od okoli 300 do tisoč evrov – odvisno od funkcijske zmogljivosti. Tiste, ki omogočajo le predpisane dejavnosti, so cenejše," razlaga Radić in dodaja, da so jih v prvem letu registrirali okoli 200 tisoč.
Zlorabe nemogoče
Radić trdi, da so zlorabe davčne blagajne praktično nemogoče: "Razen če se ne izda račun – če ni bil natisnjen, ga tudi v fiskalnem spominu ni." Zato so v Srbiji, da bi ljudi spodbudili k jemanju računov, priredili več nagradnih iger: "Podelili smo, če se ne motim, avtomobil in eno stanovanje."
Načelnik Pursa poudarja, da se z davčnimi blagajnami funkcija nadzora z inšpektorja prenaša na kupca: "Kupec sam mora zahtevati izdajo računa in tako tudi nadzoruje." Za tiste, ki računa po nakupu ne vzamejo, pa imajo zakon, ki omogoča njihovo kaznovanje. A nadzora praktično ni, kazen pa je skromna – deset evrov. Podobno je zakon pred leti predvideval tudi pri nas, a je bil ta člen pozneje črtan.
