"Ocene so pomembne, vendar ne najpomembnejše"

Za nami je prvi teden, ko se je po skoraj petih mesecih v šole vrnila tudi druga polovica dijakov prvih treh letnikov srednjih šol, kjer so se pridružili dijakom višjih letnikov. Slednji se v šolah izobražujejo od polovice februarja.

Prvi tedni le za utrjevanje znanja

Pouk je stekel po modelu C, kar pomeni, da so se dijaki polovice oddelkov še vedno izobraževali doma, druga polovica v šoli, v prihajajoče tednu pa se bodo zamenjali. Dijaki četrtih letnikov in osnovnošolci se še naprej nemoteno šolajo v šoli.

Zavod RS za šolstvo je že pred časom izdal priporočila za šole, po katerih naj bi dijaki prvih 14 dni vračanja v šole zgolj ponavljali snov, da bi učitelji lahko ugotovili, koliko znanja so dijaki osvojili na daljavo. Če bi učitelji ugotovili manko pri znanju, pa je predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour že prejšnji teden dejala, da bodo to poskušali nadoknaditi tudi z dodatnimi urami, če bi bilo to potrebno.

Kot smo pisali, pa se je na vladni novinarski konferenci v tem tednu ob ocenjevanje obregnila tudi v. d. generalne direktorice direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Nataša Kranjc. Tudi ona je poudarila, da so učitelje najprej napotili k utrjevanju in šele nato k preverjanju znanja, da lahko nadoknadijo morebitno pomanjkanje znanja. Ker obstaja bojazen učiteljev pred ponovnim zapiranjem, naj bi nekateri po njenih besedah hiteli s pridobivanjem čim več ocen že v marcu, "to pa lahko precej obremeni dijake." 

Poudarila je, da so ravnateljem in učiteljem naročili tudi izdelavo mrežnih načrtov za ocenjevanje, "saj tovarniško pridobivanje ocen ne prispeva k dobremu počutju v šoli in ne pokaže pravega znanja."

Kot lahko razberemo iz številnih zapisov dijakov in staršev na družbenih omrežjih ter forumih, je mnogo učiteljev in profesorjev prišlo nasproti dijakom, jim nudilo dodatno pomoč, ocenjevanja pa so res prestavili na kasnejše obdobje ter se sprva posvetili utrjevanju snovi. Na nekaterih šolah pa se dijaki bojijo samega vračanja v šole prav zaradi številnih napovedanih ocenjevanj že v prvih tednih, celo na prvi dan šole.  

"Prvi teden je namenjen utrjevanju snovi"

"Na ravni šole je bil sprejet dogovor, da je prvi teden pouka v šoli namenjen utrjevanju snovi in prilagajanju na nove pogoje dela," nam je povedala ravnateljica Gimanzije in srednje šole Rudolfa Maista Kamnik, Bernarda Trstenjak.

Dodaja, da se na njihovi šoli trudijo, da poenotijo kriterije in načine ocenjevanja: "Upoštevamo tudi dogovore znotraj oddelčnega zbora." Na ravni šole so sicer v mesecu februarju izvedli anketo z dijaki in učitelji, analiza pa jim bo po njenih navedbah podala smernice za nadaljnje delo in usmeritev vodstva šole za zagotavljanje spodbudnega učnega in delovnega okolja.

"Verjamem, da je generacija dijakov in učiteljev v tem šolskemu pridobila mnoga druga znanja in spretnosti, ki jih bomo uporabljali pri hibridnem izobraževanju v nadaljevanju," še dodaja.

"Ocene so pomembne, vendar ne najpomembnejše."

Ves čas šolanja na daljavo se je veliko govorilo tudi o neenakih pogojih šolanja, saj je mnogo učencev in dijakov imelo tehnične težave, so bili brez pogojev za šolanje od doma, tudi profesorji so na daljavo učili zelo različno. Zato smo ravnateljico Srednje šole tehniških strok Šiška Darinko Martinčič Zalokar med drugim povprašali, kako bodo ocenjevali tiste dijake, ki niso imeli enakih pogojev za pouk na daljavo.

"Smo poklicna in strokovna šola. Ocene so pomembne, vendar ne najpomembnejše. V naših šolah sta zelo pomembna znanje in usvojene kompetence. Na koncu s spričevalom podelimo tudi licenco za opravljanje poklica in to ne kateregakoli," je opisala ravnateljica. Dodaja, da poklic električarja denimo pomeni odločati o svojem življenju in življenju drugih: "Elektrika ne prizanaša. Ali bo dijak ocenjen z oceno više ali niže, ne bo pomembno, če bo med delom kasneje naredil usodno napako, ki ogrozi varnost ljudi."

Zato so se na njihovi šoli zelo veliko posvečali temu, da so res prečistili vse, kar je pomembno in kar se da izpustiti: "Dijaki, ki zapustijo šolo, morajo biti zaposljivi, prepričani v svoja znanja in delo opravljati kvalitetno ter varno. Za določena znanja bo v bodoče še čas. Naša področja izobraževanja so področja, kjer je vseživljenjsko učenje nujno, saj gre za področja, kjer je napredek zelo hiter in nenehen."

Seveda pa pazimo pri ocenjevanju. Ocenjevanje je tudi semafor  samega znanja. Ocenjevanje je potekalo tudi med delom na daljavo, sicer prilagojeno tako po vsebinah kot tudi načinu. 

Ravnateljica Srednje šole tehniških strok Šiška Darinka Martinčič Zalokar

Z vrnitvijo dijakov v šole se sicer po njenih besedah delo še ni vrnilo v stare tirnice: "Še veliko dela nas čaka in predvsem veliko razumevanja do tistih dijakov, s katerimi bo potrebno delati več in jim omogočiti, da bodo ob koncu leta uspešno zaključili letnik z usvojenimi temeljnimi znanji in kompetencami."

To so po njenih besedah počeli že lani ob zaključku šolskega leta in to počnejo tudi zdaj: "Razumevanje učiteljev je veliko. Popuščanja, ko gre za ključne kompetence, pa ne more biti, ker bi to šlo na škodo zaposljivosti dijakov ali pa nadaljnjega izobraževanja."

"Razlike so se povečale"

Glede ocenjevanja je dejala, da je na njihovi šoli zagotovljena kontinuiteta dela. Ob tem pa seveda upoštevajo, da so dijaki zdaj ob vračanju v šole drugačni. "Zatiskati si oči, da teh pet mesecev ni pomenilo nič, bi bilo naivno. Razlike so se povečale. Nekateri so zelo napredovali,  predvsem v smislu odgovornosti in samoorganizacije. Dijakom, ki so se med delom na daljavo »izgubljali«, smo nudili tudi pomoč, tako, da smo večino obdržali v delovni kondiciji," opisuje.

Epa

Dodaja, da so se vsak teden z učitelji sestajali na sestankih, kjer so ves čas evalvirali delo, zaznavali odklone in morebitne težave. "Pravi, da učiteljem ni treba razlagati, da je potrebno biti razumevajoč, strpen in zelo človeški, ker to vedo. Potrebne je veliko empatije, strpnosti in razumevanja. Dijake spodbujamo, da povedo, če imajo težave," pravi.

Pisni izdelki bodo po njenih besedah na njihovi šoli načrtovani šele po temeljitem preverjanju znanja. "Pri dijakih opažamo, da je obisk pouka po vrnitvi skoraj stoodstoten, dijaki si šole želijo, hkrati pa jih spremlja negotovost, kakšni bodo naslednji meseci. Bodo šole odprte, ne bodo, bodo morali zaradi okužb v karanteno, kako bo z maturo…" pojasnjuje.

"Ocene niso cilj, cilj bi moralo biti znanje"

Ko smo jo povprašali o velikih razlikah pri načinu ocenjevanja na slovenskih šolah, je odgovorila, da je v Sloveniji veliko šol in veliko različnih šol: "Naš izobraževalni sistem je zelo pester in tudi zato tako dober. Meriti vse z istimi vatli se ne da in tudi posploševanje ni na mestu. Priporočila, ki so narejena za osnovne šole, kjer je delo zelo drugačno kot v srednjih šolah, niso ustrezna za delo v srednjih šolah. Priporočila za srednje šole so drugačna. Za srednje poklicne in strokovne šole so izdelana tudi priporočila Centra za poklicno izobraževanje. Srednješolskih programov je pa zopet zelo veliko. Delo v gimnazijskih programih se razlikuje od dela v poklicnih in strokovnih šolah in prav je tako. Ravno ta pestrost lahko zajame tudi pestrost srednješolske populacije in zato dosegamo tudi takšne rezultate. Osip na ravni srednjih šol je eden najmanjših v Evropi."

Dodaja, da ravnatelji in učiteljski zbori najbolje poznajo izobraževalne programe in svoje dijake, kaj je za njih dobro in kaj ne. Zelo dobro je po njenih besedah tudi, če imajo pri tem še podporo staršev: "Zato je seveda dobrodošlo, da ministrstvo in pristojne inštitucije postavijo okvire, izvedbeno smo pa šole tiste, ki moramo to izvesti. In še enkrat poudarjam, ocene niso cilj, cilj bi moralo biti znanje."

Pri ocenjevanju in preveranju znanja svetuje, naj bo v teh časih prisotnega veliko razumevanja, zaupanja in topline. "To vsi potrebujemo, dijaki pa še najbolj. Šole znamo in zmoremo, dijaki pa so v tem času pokazali koliko jim šole pomenijo. Nihče nikoli ne sme pozabiti, da smo odrasli tisti, ki moramo z zgledom dajati moč mladim, jim stati ob strani, ko gre za uspehe in morebitne stiske. Čas korone je pokazal, koliko šole v tej družbi še vedno pomenimo," pravi.

"V prvi vrsti ocene, ne pa počutje dijakov"

"Nekaterim učiteljem se je z napovedovanjem ocenjevanja sfuzlalo," pa se je na nas obrnila mati sedemnajstletnega dijaka, ki gre v prihajajočem tednu v šolo. "E-asistent ves čas piska, za prvi teden ima tam vpisana štiri pisnia ocenjevanja in dodatn austna spraševanja," nam je obupana mati povedala že v začetku tedna.  

"Šolanje na daljavo pri nekaterih predmetih je potakalo skoraj kot bi sedeli v šoli. V našem primeru je nastel problem pri dveh starejših profesorjih, ki se držita nekih svojih navad. V tem šolskem letu pri njiju še niso pridobili ocen," nam je povedala mati dijaka tretjega letnika, ki ni želela objave imen ain objave šole (ime je znano uredništvu).

Profimedia

Dodaja, da je največja težava po njenem mnenju velikanska razlika med posameznimi učtelji na isti šoli: "Aktivi profesorjev se dogovorijo za neko poenoteno poučevanje, preverjanje, potem pa vsek še vedno dela po svoje. V našem primeru dijaki pri enem pomembnem in maturitetnem predmetu še nimajo ocen, pri drugem profesorju že sedem, pa naj bi za vse znatraj aktiva veljala enaka pravila." 

Dijaki se bojijo šole

"Sin in vsi njegovi sošolci, prijatelji, zananci, si ne želijo nazaj v šolo. Ne želijo pa si, ker se zavedajo, da poučevanje in tudi njihovo učenje ni bilo optimalno, nekateri profesorji pa začnejo takoj pridobivati ocene," opisuje. Seveda si po njenih besedah želijo videti sošolce, želijo se družiti, a se bojijo ocenjevanj. 

"Srednješolci so skupina, ki je od vseh karantenskih, po moje, najbolj občutljiva. Doma so bili praktočno eno leto, saj september in pol oktobra nista omembe vredna, izkazali so se kot odgovorni, potrpežlivi in sila prilagodljivi. V vsem tem letu se je za njih najmanj menilo, najmanj je bilo pristojnim mar za njh. Zdaj jih lifrajo nazaj v šolo in spet nikomur ni mar za njihove skrbi, stiske, vprašanja,..., kot da so nevidni, kot da nikomur ni mar za njih," opisuje.

Tudi ona je prepričana, da bi morali profesorji z ocenjevanjem malce počakati in najprej preveriti na kakšnem nivoju so znanje, kondicija pa tudi volja.  

Manjka jim eno leto. Navsezadnje naj jim pustijo, da se spet zbližajo s sošolci. Do ocen lahko profesorji pridejo na bisteno prijaznejši način, kot je samo neko drilanje in testi. Naj bodo še oni malo inovativni in prilagodljivi, saj so navsezadnje profesionalci.

Mama dijaka tretjega letnika

Ob tem dodaja, da so pravila na področju  šolstva preohlapna: "V  teh časih bi morala biti poenotena, tako pa prihaja že do razlik znotraj šole, kaj šele pri različni šolah."

V omenjenem primeru je sicer mati 17-letnika skupaj z nekaterimi drugimi starši in razrednikom urgirala pri ravnatelju in so nekatera ocenjevanja v prvem tednu prestavili na kasnejši teden. 

anja.scuka@zurnal24.si