“Dokler nimamo znanstvenih dokazov, da letalska obramba proti toči deluje, projekta ne podpiramo. Nekatere tuje raziskave namreč kažejo, da lahko pri tem pride celo do večje škode,” pravi Klemen Bergant, direktor Urada za meteorologijo.
“Zagotovo imamo vpliv na točo, saj interne meritve kažejo, da na območju našega posredovanja toče ni bilo ali pa so bila zrnca majhna,” pravi Jernej Vaupotič, predsednik mariborskega letalskega centra, in se sprašuje, zakaj potem tovrstno obrambo podpirajo v Avstriji, Grčiji in Ameriki.
Odločala bo vlada
“Za nadaljevanje projekta se zavzemamo, ker smo poskusni poligon postavili šele leta 2007. Če hočemo dobiti uporabne podatke, bi morale meritve trajati vsaj pet let,” pravi Majda Zavšek Urbančič, sekretarka na kmetijskem ministrstvu. Dodaja pa, da so dolžni spoštovati tudi stroko. Odločitev o tem, ali se bo projekt poskusnega posipavanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom z letali še nadaljeval, pa bo po Bergantovih besedah na koncu politična.
