Obolelo deset otrok iz vrtca, eden je umrl

Gre za otroke iz ljubljanskega vrtca Miškolin. Točno število obolelih ni znano, je pa ena deklica zaradi zapletov umrla.

Dr. Andreja Škofljanec, specialistka pediatrije in intenzivne medicine in namestnica predstojnika na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo je pojasnila, da so 15-mesečno deklico sprejeli prejšnji torek, v petek pa je umrla. "Šlo je za nepričakovan in neobičajen zaplet pri virusnih obolenjih," je dejala.

Da gre za nenavadno reakcijo na tako virusno obolenje pa se strinja tudi prof. dr.  Milan Čižman s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Po njegovi oceni je šlo za nesrečen slučaj, saj tako obolenje načeloma ni nevarno. Zato pomirja zaskrbljene starše, da ni razloga za paniko, saj za druge otroke ni nevarnosti. "To so zelo redki primeri in sam v svoji dolgoletni karieri takega primera še nisem imel," je dodal.

Zaradi otečenih dihalnih poti je prišlo do zastoja srca

Škofljančeva je pojasnila, da je imela deklica otečene dihalne poti. Že doma so ji z zdravili poskušali pomagati starši, kar pa ni pomagalo. Prišlo je do zastoja srca. Čižman je dodal, da deklica ni kazala tipičnih znakov, saj jih tudi starši, ki pri svojem otroku to ponavadi vidijo, niso zaznali.

Na zdravljenju le dva otroka

Na Kirurško kliniko so poleg nesrečne deklice sprejeli še enega otroka, pri katerem je bilo zdravljenje uspešno in je kmalu zapustil bolnišnico. Strokovnjaka sta tudi zanikala navedbe, da naj bi otrok padel v komo.

Zavod: Obolenj z virusi se ne da preprečiti

S posameznimi primeri obolelosti z adenovirusom so bili seznanjeni tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana. Tam nam je Jana Svetičič Marinko pojasnila, da je sicer običajno, da v tem času krožijo številni virusi in da pride do okužb: "Teh virusov je ogromno, so pa občutljivejši otroci, še posebno v jasličnih oddelkih, kjer se prvič srečajo z njimi". Dodaja, da jih je težko popolnoma preprečiti, se pa da pomagati s higieno. Priporoča, da oboleli otroci ne prihajajo v vrtec.

Glede smrtnega primera pojasnil ni želela dajati, saj je, kot pravi, za to pristojna Pediatrična klinika Ljubljana, ki je otroka zdravila. Je pa povedala, da je to "neugoden izid, ki se lahko zgodi."

Kaj je adenoviroza?

Adenovirusi povzročajo predvsem vnetja zgornjih dihal, lahko pa prizadenejo tudi osrednje živčevje, očesne veznice, črevesje in sečila. Do danes so pri ljudeh osamili 49 tipov adenovirusov. Akutna obolenja z drisko povzročata adenovirusa tipa 40 in 41, so pojasnili na Inštitutu za varovanje zdravja RS.

Z adenovirusnimi driskami obolevajo predvsem otroci do dveh let starosti, lahko pa zbolijo tudi starejši otroci in odrasli. Adenovirusi povzročajo tudi bolnišnične epidemije.

Način širjenja mikroorganizma

Adenovirusne driske se prenašajo fekalno-oralno. Glavni vir okužbe je blato obolelih ljudi. Okuženi ljudje izločajo virus v blatu 10 do 14 dni; povprečno 2 dneva pred pojavom driske in še 5 dni po prenehanju driske. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami (zlasti pomanjkljivo umivanje rok) se virus zanese v živila in pitno vodo. Človek se okuži z zaužitjem onesnaženih živil in pitne vode, ki je onesnažena z blatom obolelih ljudi, kar je posreden prenos. Lahko pa je prenos okužbe neposreden s človeka na človeka, z neposrednim stikom z izločki obolelega.

Potek okužbe

Inkubacija (čas od okužbe do pojava bolezenskih znakov) traja pri adenovirusnih driskah 3–10 dni. Vodilna klinična znaka sta vodena driska in bruhanje. Včasih imajo oboleli nekoliko zvišano telesno temperaturo in prehladne znake. Če pride do dehidracije (izsušitve), je praviloma blaga. Bolezen praviloma nima hujših posledic za zdravje.

Preprečevanje okužb

Adenovirusne driske preprečujemo z izvajanjem osebne higiene, higienskim rokovanjem z živili ter vzdrževanjem čistoče v sanitarnih in drugih prostorih. Še posebno pomembno je dosledno izvajanje higiene rok. Učinkovitega cepiva proti adenovirusom ni.