Danes v Ljubljani poteka mednarodni forum o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov (Apimedica & Apiquality 2010), na katerem čebelarji predstavljajo svoje delo, izdelke in problematike.
Politika je pred kratkim popustila trgovskim lobijem, zato bo v prihodnje še težje nadzorovati kakovost medu, je prepričan Prezelj. Med bo namreč poslej mogoče tako filtrirati, da v njem ne bo več delcev cvetnega prahu, s tem pa bo onemogočena tudi sledljivost izvora, čeprav se ga bo še vedno prodajalo za evropskega ali celo slovenskega, se pred poplavo kitajskega medu boji Prezelj.
"Bolje je dati evro več za dober med in ga kupiti pri zaupanja vrednem čebelarju, kot pa poceni nabaviti takšnega, za katerega ne veš, od kje je in kaj je v njem," meni in v podkrepitev pove zgodbo o poceni medu, ki se je pred kratkim znašel na naših policah. Njegov izvor naj bi bila Slovaška, polnjen pa je bil v Avstriji "za Slovenijo". A so slovaški čebelarji po tem, ko so jih slovenski spraševali, kako lahko prodajajo po tako nizki ceni, zatrdili, da med zagotovo ni bil pridelan pri njih.
Poleg medu Prezelj vsaki slovenski družini priporoča uporabo cvetnega prahu za odpornost, med drugimi čebeljimi izdelki pa izpostavlja še matični mleček in propolis, ki deluje kot naravni antibiotik in zdravilo proti virusom. Veseli ga, da se zanimanje za čebelarstvo v zadnjih letih znova krepi in da povprečna starost čebelarja, ki je še pred leti znašala 67 let, počasi pada. Nevarnost pikov čebel ne bi smela ljudi odvračati od ljubezni do teh marljivih žuželk, je prepričan, saj so piki, potem ko telo vzpostavi imunski sistem, povsem brez posledic in jih sam že dolgo ne šteje več.
