Predstavniki stavkovnih odborov Sindikata policistov Slovenije in Policijskega sindikata Slovenije so se za dosego skupnih stavkovnih ciljev dogovorili, da bodo "usklajeno in enotno nastopali kot Policijski stavkovni odbor". Ta bo "v okviru že ustanovljenih stavkovnih odborov pripravil enotna navodila za potek stavke in izvajanje stavkovnih ukrepov," so zapisali in dodali, da se bo omenjen odbor v ponedeljek, 16. aprila, na pobudo vodstva policije sestal z vodstvom policije in Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ).
Pogajanja z vlado se nadaljujejo
Sicer vsi sindikati nadaljujejo tudi pogajanja z vlado, ki je sicer v četrtek potrdila predlog zakona o uravnoteženju javnih financ in ga poslala državnemu zboru.
Čeprav tako finančni minister Janez Šušteršič kot predstavniki sindikatov še dopuščajo, da bi dosegli dogovor glede varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, je stavka skoraj neizogibna.
Ker se bo zgodila še pred dejanskim sprejetjem varčevalnih ukrepov v državnem zboru, je vlada že zatrdila, da za stavko ni formalnih razlogov, zato je država ne bo plačala. Sindikati pa napovedujejo, da bo o tem odločalo sodišče.
Nadaljnja pogajanja bo na sindikalni strani vodil vodja nove koordinacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, na vladni strani pa minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Vlada je namreč v četrtek imenovala novo, sedemčlansko pogajalsko skupino.
Vrsta varčevalnih ukrepov
Vlada je sicer v četrtek državnemu zboru poslala predlog zakona, s katerim želi zagotoviti izvedbo varčevalnih ukrepov. S predlogom spreminja 45 zakonov in uvaja spremembe, ki so potrebne za znižanje odhodkov, predvidenih z rebalansom proračuna, v predlog pa je vključila tudi pet ukrepov na prihodkovni strani.
Vladni predlog varčevalnih ukrepov predvideva znižanje plač javnih uslužbencev za 10 odstotkov s 1. julijem letos, hkrati pa bi izplačali tretjo četrtino plačnih nesorazmerij, je po seji vlade v četrtek povedal minister za finance Janez Šušteršič. Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka, višina regresa pa bi bila odvisna od višine plače uslužbenca.
- Tako aktualna Janševa, kot predhodna Pahorjeva vlada, nikoli nista kaj dosti govorili o tajkunih, ki so izropali državo in banke ( skupaj več milijard evrov); Če kdo misli, da je to slučaj se moti. Zanimivo, vsi tajkuni so iz… ...prikaži večz ,,gospodarstva,, o teh ne govori tudi njih predstavnik Miklič iz gospodarske zbornice ne.- Ne Pahor in ne Janša nikoli nista javno omenila , pojasnila ali nakazala željo, kako nezakonito izginuli, pokraden in prigoljufan denar, varno shranjen v tujih bančnih oazah, vrniti državi oz. državni banki NLB, pa naj si gre za Vegradovega (Tovšakova), iz Laškega (Šrot), iz SCT ( Zidar) iz Merkurja (Kordež) iz Istrabenza (Bavčar), slednji je mimogrede uničil ponos slovenske živilsko predelovalne industrije Drogo in Kolinsko, odprodal zlato jamo Avstrijcem, bencinske servise Istrabenz