Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je po informacijah portala 24ur ponovno ovadil nekdanje vodilne v Banki Slovenije, ki so decembra 2013 podpisali odločbo o sanaciji bank. Med ovadenimi je ponovno tudi nekdanji guverner Boštjan Jazbec.
NPU je v povezavi s sanacijo NLB podal kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic že konec leta 2018. Takrat je neuradno ovadil vse člane sveta Banke Slovenije, ki je konec leta 2013 izrekel izredne ukrepe, in takratnega namestnika direktorja nadzora bančnega poslovanja Tomaža Čemažarja, ki je operativno vodil projekt sanacije bank.
Ker pa so kriminalisti v preiskavi zasegli tudi bančno dokumentacijo Banke Slovenije, se je zadeva znašla na Sodišču EU, kjer so razsodili, da je bila z zasegom kršena nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Preiskovalci so morali zato ponovno izvesti predkazenski postopek in si pomagati z dokazi, ki so jih zasegli v drugih državnih organih.
Ovadili iste ljudi kot že prvič
Da NPU pripravlja prenovljeno kazensko ovadbo, je časnik Delo poročal že sredi marca, na Specializiranem državnem tožilstvu pa so za 24ur potrdili, da je kriminalistična preiskava zaključena.
"Zadeva se je tako na policiji kot na tožilstvu ves čas obravnavala prioritetno, vendar pa je bilo treba zaradi izvršitve in upoštevanja sodbe Sodišča EU ponovno izvesti predkazenski postopek, v okviru katerega so se ponovno zbirali relevantni podatki in dokazi. Glede na novo zbrane dokaze je policija ocenila, da so izpolnjeni pogoji za vložitev ovadbe. Tožilstvo pa bo v nadaljevanju postopka ocenilo, ali zbrani dokazi zadostujejo za nadaljevanje kazenskega pregona," so sporočili s tožilstva.
Razlika v oceni premoženja več kot milijarda evrov
Kriminalisti so preiskovali, kaj je šlo narobe, da se je ocena premoženja NLB razlikovala za več kot milijardo evrov. NLB je namreč v svojih bilancah prikazala več kot 800 milijonov evrov premoženja, centralna banka pa je s svojo metodologijo ugotovila, da je 317 milijonov evrov v minusu, da ima torej negativen kapital in da je zrela za stečaj. To pa je za seboj potegnilo številne ukrepe banke in države, ogromno oškodovancev je čez noč ostalo brez svojih prihrankov, ki so jih vložili v bančne obveznice in delnice. Pojavil se je sum, da so bili prav predstavniki Banke Slovenije tisti, ki so usmerjali in narekovali metodologijo vrednotenja premoženja slovenskih bank.
