Nov predsednik Kinološke zveze Slovenije (KZS) Egon Dolenc je v svojem volilnem programu med drugim obljubil tudi, da se bo zavzemal za uvedbo etičnega kodeksa, s katerim bi zaščitili psa pred morebitnimi negativnimi pritiski, ki mu zmanjšujejo kvaliteto življenja. Skupaj z društvi si želi izpeljati tudi projekt za ustanovitev tako imenovane živalske policije.
Se v kinologiji pozna gospodarska kriza? Zasledila sem, da v zadnjem času veliko ljudi tudi opušča vzrejo.
V zadnjih treh letih je število izdanih rodovnikov rahlo v upadanju. Vzrok je verjetno v trenutni gospodarski krizi, ki ima za posledico padanje osebnega standarda ljudi. Marsikdo si psa ne more več privoščiti, lahko rečemo, da je za marsikoga danes pes luksuz.
Imate konkretne podatke o upadu števila rodovniških psov v Sloveniji?
Rahlo upadanje števila izdanih rodovnikov beležimo iz leta 2011 na 2012, ko je število iz 4.248 upadlo na 4.134 in v letu 2013 na 3.981.
Je tudi na razstavah kaj manj prijav kot prejšnja leta?
Več ali manj je prijav isto, pri nekaterih razstavah beležimo celo porast prijav, je pa to predvsem odraz dobrega dela organizatorjev razstav.
Kakšne stvari, bi bilo treba na področju kinologije najprej urediti, postoriti v Sloveniji?
Stanje slovenske kinologije se dobro odraža v širšem družbenem prostoru. Vsekakor je na določenih področjih potrebna kakšna sprememba. Največ pozornosti vlagamo v znanje našega strokovnega osebja, na naše inštruktorje, na ljudi, ki so direktno vezani na podajanje znanja našim tečajnikom. Poleg tega bomo v mojem mandatu posvetili večjo pozornost našim vzrediteljem. Zagotovili jim bomo ugodnejše razmere poslovanja, na primer s sofinanciranjem vzreje. Naš cilj je zniževanje cen rodovnikov in ostalih storitev kinološke zveze, predvsem za člane KZS.
Kakšni so cilji? Kdaj naj bi se cene znižale in za koliko?
V mojem programu za obdobje med letoma 2014 in 2018 sem med cilji povezanimi s financami omenil znižanje članarine in obročnega plačevanja za člane, v letih 2016 in 2017 pa postopno nižanje članarine in cen storitev KZS, ki bi veljalo le za člane. V letu 2018 bi dosegli končne rezultate programa, kar pomeni maksimalno razbremenitev finančnih obveznosti članic in članov KZS, kar pomeni plačevanje samo ekonomsko upravičeno najmanjših stroškov storitev in članarine. Poleg tega sem med cilji omenil sofinanciranje programov izobraževanj za strokovni kader posameznih komisij, sofinanciranje programov, ki bodo imeli cilje v smeri razvoja in napredka kinologije, sofinanciranje reprezentanc in tekmovalcev ter rezervacija finančnih sredstev za podporo vzrediteljem.
Točne kalkulacije je zelo težko podati, ker je odvisna od več dejavnikov, na primer s kakšno naravno hrano in katero blagovno znamko hrane vzreditelj hrani pse in podobno. Nekatere cene so določene, cena rodovnika je na primer 24,60 evra, prijava legla 15,30 evra, dvakratni ogled legla s strani vzrejnega referenta pa je 20 evrov. Pomemben del so tudi stroški veterinarske oskrbe mladička, kot so zdravstevni pregled, sredstva proti parazitom in preventivna cepljenja.
V nekaterih kinoloških društvih opažajo manj tečajnikov. Je po večini društev tako?
Vsekakor je to posledica vsesplošne družbene krize. Z dobrim delom in pristopom v klubih, pa se da tudi to nadomestiti.
Cene tečajev v pasjih šolah so od društva do društva zelo različni. Zakaj?
Določanje cen tečajev je prepuščeno posameznim kinološkim klubom oziroma kinološkim društvom. Kinološka zveza tu ne določa cen. To je odvisno od same politike kluba, v večini naših klubov naši inštruktorji za svoje delo niso plačani, saj je politika klubov taka, da se vse opravlja na prostovoljni bazi. Če že dobijo kaj denarja, je to le za povrnitev potnih stroškov. O kakšnem zaslužku ne moremo govoriti.
V zadnjem času se zelo dolgo časa čaka na rodovnike. Včasih se je rodovnike dobilo že ob odhodu mladiča iz legla, zdaj se na rodovnike čaka tudi pol leta. Boste to morda kako uredili?
Če kinološka zveza od vzreditelja pridobi točne podatke in pravočasno, je rodovnik izdan v razmeroma kratkem času. Slišal sem, da so določeni problemi na tem področju, zato sem nemudoma pregledal obseg in kakovost del za katera je zadolžena oseba, ki je zaposlena na tem delovnem mestu. Na osnovi le-tega sem že ukrepal v smeri prerazporeditve del.
Je lahko nekdo, ki vzreja določeno pasmo tudi v vzrejni komisiji, ki podeljuje vzrejna dovoljenja za to isto pasmo? Bi šlo tu za konflikt interesov?
Vzrejna dovoljenja podeljujejo vzrejne komisije. Te vzrejne komisije so lahko v posameznih pasemskih klubih ali pa v okviru KZS. Vsekakor ne moremo govoriti o konfliktu interesov. Res so ponavadi v teh komisijah tudi vzreditelji, a prav vzreditelji dobro poznajo vzrejo in probleme pri vzreji posmezne pasme in iz prakse vedo, kaj je dobro in kaj ne. Praktične izkušnje so pozitiven dejavnik vzreje. Vsekakor pa te komisje vodijo strokovno usposobljeni ljudje.
Zakaj bi izbrali raje dražjega psa z rodovnikom, kot tako imenovane pasemske pse brez rodovnika?
Mladički iz legla rodovniških staršev, ki imajo vzrejna dovoljenja in ki so zdravi, dobijo rodovnik. Rodovnik pomeni identiteto psa in zagotavlja sledljivost njegovega izvora. Mladiči pa ne dobijo rodovnika, če mati ali oče ne opravita vzrejnega pregleda, kar pomeni, da iz različnih vzrokov ne zadostujeta pogojem vzreje. Mladički brez rodovnikov so mešanci. Njihovi rodovniški starši imajo dedne zdravstvene ali vedenjske hibe kot so displazija komolcev ali kolkov, pomanjkljivo zobovje, napačen ugriz, te hibe po vsej verjetnosti lahko pričakujemo tudi pri mladičkih, zato vzrejnega dovoljenja niso dobili. Rodovnik pomeni neke vrste jamstvo, da bo mladič imel čim manj možnosti, da bi bil nagnjen k degeneracijskim hibam, zato svetujemo novim lastnikom psov, da kupijo raje psa z rodovnikom.
Ponekod imajo psičke brez nadzora vsako leto leglo mladičev, ki jih skrbniki pobijejo, ali oddajo naprej lastnikom, ki niso nikjer registrirani. Ali je v Sloveniji po vaši oceni primerno poskrbljeno za sledljivost nerodovniških psov in kaj bi lahko storili v tej smeri?
Ne moremo mimo dejstva, da imamo zadnja leta tudi v Sloveniji izredno veliko število psov, glede na število prebivalcev. Velik delež predstavljajo psi iz nerodovniške vzreje, iz tako imenovanega nekontroliranega razmnoževanja in prav tukaj naletimo na nesledljivost psov. Na tem področju moramo še veliko postoriti in sicer v smeri nadzora nad reprodukcijo in vlaganjem v osveščanje potencialnih bodočih lastnikov psov.
Nekatere pasme imajo zelo veliko težav z zdravjem. Mi lahko naštejete nekaj pasem, kjer so zdravstvene težave zelo pogoste?
Najpogostejši zdravstveni problem predvsem pri velikih pasmah psov kot so naprimer bernski planšarski pes, aljaški malamut, novofundlanec, pirenejski planinski pes ali avganistanski hrt, so kolčna in komolčna displazija. Nekatere pasme imajo zdravstvene težave, kot so kožna bolezen, odpadanje dlake, idiopatska epilepsija, obračanje želodca, vse pogosteje pa psi obolevajo za določenimi vrstami raka, najpogostejša sta rak na želodcu in kostni rak.
Pri nekaterih pasmah so prav zaradi izgleda z načrtno vzrejo dosegli tudi nekatere probleme. Sami ste vzreditelj nemških ovčarjev in prav pri tej pasmi se zaradi spuščenega zadnjega dela pogosto pojavljajo težave. Zakaj je prišlo do teh problemov in kako jih vzreditelji rešujete?Sodobnemu tipu, tako imenovanemu razstavnemu tipu nemškega ovčarja pogosto očitajo premočno okotenost zadnjih okončin. Premočna okotenost vsekakor vpliva na samo držo in gibanje psa, posledično negativno vpliva na funkcionalnost pri delu s psom. Do teh problemov je prišlo predvsem zaradi želje po tako imenovani lepši razstavni drži, to je lepšem bočnemu pogledu na psa. Te probleme sedaj rešujemo s selekcionirano in načrtno vzrejo.
Kako prizadevanja teh vzrediteljev vidijo vzrejne komisije in sodniki na razstavah?
Člani vzrejnih komisij in kinološki sodniki delujejo in sprejemajo odločitve vedno v napredek vzreje, na prvo mesto postavljajo vedno dobrobit psa.
Bi moral imeti po vaši oceni vsak pes, majhen ali velik, opravljen B-BH izpit?
Zaželjeno je, saj v samem izpitu ne govorimo samo o šolanju psa. Opravljanje tega izpita in tečaj izobražuje predvsem vodnika psa, kar je bistveno bolj pomembno. To je izpit za psa spremljevalca s preizkusom obnašanja v urbanem okolju in strokovnim izpitom za vodnika. Pri B-BH izpitu lahko sodelujejo vsi psi, ne glede na velikost, pasmo ali rodovnik. Pes pa mora biti star vsaj 14 mesecev.
Kdaj se pes smatra kot nevaren pes?
Nevaren pes je definiran v 5. členu Zakona o zaščiti živali tako, da je nevaren pes poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival.
Kaj je potrebno s takim psom in skrbnikom storiti?
Če ima pes status nevarnega psa, mora skrbnik upoštevati določbe zakona, ki mu nalagajo dodatne obveznosti, da zagotovi fizično varstvo psa s tem, da je na sprehodu pes na povodcu, opremljen z nagobčnikom, doma pa v pesjaku oziroma v ograjenem prostoru z ograjo visoko najmaj 1,8 metra. Vhod v tak prostor mora biti tudi označen z opozorilnim znakom. Skrbnik se s psom mora udeležiti tudi šolanja in sicer najpozneje do drugega leta starosti psa, če je pa pes star že več kot dve leti, pa v roku od šestih mesecev od ugriza psa.
Veliko ljudi je dokazalo, da ne zna imeti živali. So primeri, ko psa zaradi nemogočih razmer in mučenja vzamejo skrbniku. Ali pa skrbnik nevarnega psa usmrti in si kmalu za tem priskrbi novega. Kaj bi bilo po vaši oceni v takšnih primerih potrebno storiti? Bi lahko tudi KZS kaj storila v tej smeri?
Za nadzor nad fizičnim varstvom psov je zadolžena policija. V primerih, ko pa gre za zanemarjanje psa ali celo za mučenje psa, je za to pristojen veterinarski inšpektor. V skladu z veljavno zakonodajo Kinološka zveza Slovenije v takih primerih nima nobenih pooblastil za ukrepanje. Kot člani KZS, predvsem pa kot ljubitelji psov, smo seveda dolžni opozarjati na take nepravilnosti in zoper kršitelje podajati prijave na ustrezne državne organe. V moj volilni program sem vključil tudi dobrobit psa kot pomembno smernico in nalogo na področju kinologije. Zavzemal se bom za uvedbo etičnega kodeksa, s katerim bomo zaščitili psa pred morebitnimi negativnimi pritiski, ki bi zmanjševali kvaliteto življenja psa v vseh pogledih, podali bomo pobudo zakonodajni veji oblasti za spremembo zakonodaje pri zlorabah psov, kot so na primer pasji boji, aktivno moramo pričeti s sodelovanjem z društvi za zaščito živali in s skupnimi močmi izpeljati projekt za ustanovitev državne organizacije, živalske policije, ki bi lahko delovala pod okriljem KZS.
Zadeve ne podpiram, edino če financirajo popolnoma sami, denar od KAZNI pa gre v proračun. Ker tole je čisto enak nečin kot pri OBVEZNEM cepljenju proti steklini, kjer so zakon prikrojili popolnoma kot njim ustreza in nam jemljejo denar za… ...prikaži veča nekaj kar pes v bistvu niti ne rabi. Ideja s policijo je popolnoma enak namen, pač dobit denar za ležerno neobremenjujočo službo kjer lahko sviraš kur*cu a še vedno dobiš denar, ker plača država.Zato še enkrat podpiram a le v primeru da prvih 15 let financirajo iz lastnega žepa, kazni ki jih mislijo pisati pa gredo v proračun, iz katerega oni ne dobijo nič, če se čez 15 let pokaže zadeva za uspešno, dobijo lahko kako malenkost, kot je kak pasji box ali brikete.LP
točno tko samo keš jim je pomemben in seveda dobra službica pod okriljem države.
Vse lepo in prav, a tudi ene besede o zavrženih psih v zavetiščih, ki so potem strošek države. Najprej naredite red, registrirajte vse pse, uvedite davek nanje in bo takoj red. Vi delate samo biznis s prodajo rodovniških psov, ki ga sami določate.